Kako do sreče v zakonu?

Priznani svetovni psihiater dr. William Glasser nam v knjigi Osem lekcij za srečnejši zakon skupaj z ženo Carleen ponuja marsikateri odgovor in koristen namig. Včasih je namreč lažje priti skupaj kakor ostati skupaj. Kje se največkrat zalomi?

Dr. William Glasser, psihiater iz Clevelanda v Ohiu, je razvil teorijo izbire, ki se osredotoča na osebno izbiro, osebno odgovornost in osebno preobrazbo. Svojo teorijo je uporabil pri družbenih vprašanjih, vključno z izobraževanjem, zakonsko zvezo in vodenjem. Skupaj z ženo Carleen, sicer višjo inštruktorico na Inštitutu Williama Glasserja in avtorico dveh knjig za otroke, pa sta napisala knjigo Osem lekcij za srečnejše življenje, ki je v slovenskem jeziku zdaj izšla pri založbi Chiara.Tisti v dolgoletni zvezi se bodo zagotovo našli v kateri od resničnih zgodb zakoncev, ki jih v njej opisujeta, ter pograbili koristne lekcije, ki lahko pogosto nerganje in pritoževanje spreobrnejo v izpopolnjujoč odnos. Razkrivamo prve tri, ključne. Ste pripravljeni na malce dela pri sebi?

Ne spreglejte

Za vitek pas in zdravo pomlad v svoj jedilnik vključimo ajdo

Pomlad je čas, ko se počasi že pripravljamo na prihajajoče poletje ter po leni in preobilni zimi začnemo posegati po zdravi hrani. Mednjo spada tudi ajdova kaša.

1. Edini človek, ki ga lahko spremenite, ste vi sami

Ena najbolj uničujočih navad v zakonu je zunanji nadzor, pravita strokovnjaka. S tem ne ciljata na vašo taščo, sosede ali znance, ki se radi vtikajo v stvari, ki se jih prav nič ne tičejo. Pogosto sta lahko ravno partnerja drug drugemu največji rabelj. Številni nesrečni pari, ki se pritožujejo nad svojim zakonom, za svojo nesrečnost krivijo drug drugega. Mož je kriv, ker, recimo, za sabo ne pospravlja nogavic, ženi pa se lahko očita stalni nadzor in nerganje nad vsem. Težnja, ko skušata zakonca iz dneva v dan nadzorovati drug drugega, kaj, kdaj in kako bi morala nekaj početi, je eden najbolj uničujočih vzorcev, ki se razvijejo v odnosu.

»Zunanji nadzor je psihologija, v kateri ljudje, ki jo izvajajo, vedo, kaj je prav za druge. Ker vedo, kaj je prav, se počutijo poklicane, da prisilijo druge (ali to vsaj venomer poskušajo) v vedenje, ki ga oni hočejo. Ta psihologija prisile je tako univerzalno sprejeta, da jo skoraj vsi poročeni v vseh kulturah sveta začnejo uporabljati, takoj ko mine zaljubljenost. Torej takrat, ko začno nadzorovati partnerja ali skušajo ubežati njegovemu nadzoru. Manj ko so uspešni, težje postaja v zakonu in vse bolj uporabljajo to psihologijo. Četudi par ostane skupaj, vsa ljubezen in celo prijateljstvo kmalu izgineta iz zakona. Kljub temu da milijoni poročenih trdno verjamejo v zunanji nadzor, ta ne prinaša nikakršnih koristi, ampak brez izjeme škoduje vsem parom,« poudarjata avtorja in svetujeta, da se s partnerjem pogovorite o tem, čemu oba res verjameta.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 13, 28. 03. 2023.