Če držijo pred časom ugotovljene statistike, da ima celiakijo en odstotek prebivalstva, bi morali imeti v Sloveniji kar 20.000 celiakov. 

Zaskrbljujoče podatke glede števila Slovencev, občutljivih na gluten do te mere, da lahko zaužitje zanje postane smrtno, je pred dvemi leti zabeležil projekt LQ-CELIAC pod vodstvom Mestne občine Maribor. Testiranje 1100 dijakov pomurskih in podravskih šol, ki so ga organizirali, je pokazalo, da je med njimi kar 15 potencialnih bolnikov.  Pravega odgovora na vprašanje zakaj je celiakija danes tako razširjena, ni. Zdravniška stroka večje število celiakov razlaga predvsem z večjo prepoznavnostjo bolezni po zaslugi katere se bolniki  hitreje odpravijo na pregled.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Mama in hči v Grčiji: Darilo za najin pogum je raj v katerem živiva

Si predstavljate, da v tednu dni spakirate svoje življenje v škatle in se preselite v Grčijo? Slednje sta z enim samim zamahom poguma storili Sabina in Ramani, mama in hči, ki sta prisluhnili notranjemu klicu, stisnili zobe in si podarili priložnost za lepšo prihodnost. Zadnji dve leti in pol ne le da živita sanjsko življenje v grškem obmorskem mestecu, 12 letno dekle celo blesti kot najbolj obetavna gimnazijka. Morda bo njuna zgodba v navdih vsem, ki imajo velike sanje, a ne upajo razpreti kril …

Kakšni so simptomi?

Po podatkih, objavljenih na spletni strani Slovenskega društva za celiakijo je tipičnih simptomov bolezni deset. Poleg pogostih stolic, ki so obilne, mastne in imajo neprijeten vonj so znak celiakije tudi pogosto bruhanje, teža, ki stagnira ali celo pada, velik in napet trebuh in dolge suhe okončine.

Bolniki s celiakijo so bledi, pogosto slabo razpoloženi in utrujeni ter nimajo apetita. Otroci s celiakijo zaostajajo v rasti. Bolezen se navadno razvije med 16. in 18. mesecem starosti oziroma nekaj tednov po prvem zaužitju žitaric. Ker simptomi niso vselej enaki, pri nekaterih pa jih celo ni ali pa so atipični, je ob sumu, da gre za celiakijo dobro čim prej opraviti zdravniški pregled. Pri celiakiji igra veliko vlogo dednost: bolezen so odkrili pri kar 10 do 15-odstotkih bratov, sester ali staršev bolnikov. »Pred šestimi leti smo dobili diagnozo celiakija, po vrhu vsega pa še alergija na jajca. Sprva zdravniki niso vedeli kaj jima povzroča zaprtost, driske, bruhanje, trebušne krče in napihnjenost. Po enem letu preiskav  in mučnih obiskih v zdravstvenih ustanovah pa so le postavili pravilno diagnozo. Prvih nekaj mesecev smo se morali odpovedati tudi mlečnim izdelkom, tako da je bilo na začetku spopadanje s to boleznijo kar velik izziv,« se svoje izkušnje s celiakijo spominja mama dveh hčera s to boleznijo Maja Piskernik. Bolezen otrok jo je spodbudila, da je napisala in izdala knjigo receptov za celiake Čarovnija okusov – kuhajmo brez glutena, jajc in laktoze.