Dieta je dandanes po večini odsev nezadovoljstva z videzom, in ker živimo v družbi, v kateri štejejo le hitri rezultati, se tudi izgube odvečnih kilogramov običajno lotevamo naglo in z radikalnimi ukrepi, največkrat z najbolj trendovsko dieto tisti hip. Poznate čisto prehranjevanje? Ste že poskusili kdaj z ločevalno dieto? Kaj pa z vegansko ali brezglutensko? Preberite si, kaj menijo strokovnjaki.

V veliki vnemi, da bi zmanjšali telesno težo, in to čim prej, radi pozabimo na škodo, ki jo z nezdravim odrekanjem povzročamo organizmu, in zanemarimo dejstvo, da so dolgoročni rezultati mogoči le z uravnoteženo prehrano in zdravim življenjskim slogom. Kot pojasnjuje Vida Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je značilnost modnih diet zelo skromna energijska vrednost, ki naj bi prinesla hitro odpravo neželenih kilogramov. In čeprav smo iz tedna v teden vitkejši, naše telo izgublja dragoceno mišično maso in vodo, v resnici pa zelo malo maščobnega tkiva. Poleg tega, da rezultati takšnih diet niso trajni, lahko stroga odrekanja povzročijo različna obolenja, slabokrvnost, motnje krvnega obtoka in psihične spremembe. »Shujševalne diete so zelo privlačne, če pomislimo, da se bomo v dveh tednih znebili 10 ali celo 15 kilogramov, potem pa nadaljevali s starimi navadami in razvadami,« pojasnjuje Fajdiga Turkova. »Če želimo shujšati, moramo zmanjšati energijski vnos, a le do te mere, da je hitrost hujšanja povprečno od pol do enega kilograma na teden.«

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Tekmovalec slovenskega MasterChefa prvič postal očka

Žiga Škvorc, ki je v deveti sezoni oddaje MasterChef Slovenija osvojil tretje mesto, je pred dobrim tednom dni prvič postal očka.

»Ljudje smo naravnani k temu, da želimo čim hitreje doseči rezultate na vseh področjih, pri tem pa hujšanje ni izjema,« se strinja Aljoša Danieli, zdravnik splošne medicine iz Medicinskega centra Barsos. »Temu sledijo tudi proizvajalci, marketinški strategi in drugi, ki nam v boju s prekomerno težo obljubljajo neverjetne hipne rezultate. Zavedati se moramo, da so učinki različnih diet kratkoročni in da je zdravo hujšanje dolgotrajen in premišljen proces. Osnova za trajno izgubo telesne teže je ureditev prehranjevalnih navad. Pri boju s kilogrami je nujno tudi telesno gibanje, ki ima nasploh številne pozitivne učinke za naše telo. Zdravo hujšanje torej s seboj prinaša spremembo življenjskega sloga, nikakor pa to ni nekajmesečni projekt pred poletjem.«

Čisto prehranjevanje ni dieta
Predvsem tuji mediji zadnje čase poročajo o tako imenovanem čistem prehranjevanju, clean eatingu, ki naj bi iz prehrane izločilo vse nečistoče, torej vse škodljivce z naših krožnikov. Pobudniki, med katerimi je seveda tudi veliko zvezdnikov, poudarjajo vsak svojo različico, med katerimi številne izključujejo določene skupine živil, denimo gluten ali mlečne izdelke. Toda kot poudarja Danieli, princip čistega prehranjevanja ni novost, ampak vrnitev k tradicionalnemu načinu življenja. Seveda ne izključuje pomembnih živil in ne prinaša odrekanja, temveč predvsem odgovorno in urejeno prehranjevanje: »Čisto prehranjevanje je prišlo k nam iz ZDA, kjer je v zadnjih letih vse bolj priljubljeno. V osnovi pa je to uživanje neobdelanih in čim bolj naravnih živil brez aditivov in konzervansov – torej dajemo prednost ekološko in lokalno pridelani hrani in polnovrednim živilom. Vse se začne pri odhodu v trgovino, iz katere je dobro prinesti čim manj pakiranih in predhodno pripravljenih živil. Kot opažam, nekateri čisto prehranjevanje enačijo z dieto, katere namen je izguba odvečne teže. Sam se bolj strinjam s tem, da gre za določene smernice prehranjevanja, pri katerih je v ospredju uporaba sveže in nepredelane hrane. Se pa pri ljudeh, ki se začnejo bolj zdravo prehranjevati, večkrat zgodi, da posledično izgubijo odvečne kilograme.«

Pasti modnih diet

V zadnjih letih se številni za namene hujšanja odrekajo živilom z glutenom, toda Danieli opozarja, da brezglutenske diete ne gre enačiti s programom hujšanja: »Brezglutenska živila so predvsem namenjena ljudem s celiakijo. Na tržišču je sicer ogromno izdelkov brez glutena, a niso zagotovilo za zdrav in hranilen obrok. Mnogo teh izdelkov namreč vsebuje veliko maščob in sladkorjev, zato priporočam, da več časa namenite branju deklaracij na živilih.«

V goreči želji, da bi se znebili odvečne teže, se pogosto lotevamo tudi drugih radikalnih ukrepov, med katere spada nevarno odpovedovanje maščobam. Kot pojasnjuje sogovornica z NIJZ, je zmotno prepričanje, da so samo maščobe krive za debelost: »Maščobe so v prehrani nujne, še zlasti zato, ker so nekatere maščobne kisline življenjskega pomena, z njihovim vnosom pa lahko vplivamo na vnos v maščobah topnih vitaminov.«

Pred leti je veliko prahu dvignila ločevalna dieta, ki sicer ponuja več različic. Tista, ki je zahtevala uživanje samo ene skupine živil na dan in prepovedovala kombinacije, je sicer prinesla hitre rezultate, zelo kmalu pa tudi razočaranje, saj so se kilogrami povrnili. V zadnjem času številni opevajo paleo dieto, ki temelji na prehranjevanju iz obdobja paleolitika, ko sta se oblikovala genski ustroj in presnovni mehanizem. »Ta način prehranjevanja vključuje predvsem sveža živila in izključuje industrijsko predelana živila in sladkor, kar je pohvalno. Vendar izključuje tudi nekaj pomembnih živil, denimo stročnice, žita, mleko in mlečne izdelke,« pojasnjuje Fajdiga Turkova.

Zelo odločno pa v telo posega veganska prehrana, ki izključuje vsa živila živalskega izvora, tudi jajca, mleko in med. »Podporniki takšnega prehranjevanja uživajo oreške, sadje, zelenjavo, žita, sveže cvetje … Živila ne smejo biti toplotno obdelana na več kakor 45 stopinj Celzija. Izločitev vseh živil živalskega izvora iz prehrane poveča tveganje za pomanjkanje nekaterih hranil, predvsem vitamina B12, vitamina D, kalcija, cinka, železa in nenasičenih maščobnih kislin omega 3, zato prinaša veliko zdravstveno tveganje.«

Poslušajmo telo
In tako opevani post? Običajno se ga lotimo po praznikih, ki praviloma zapovedujejo obilno prehranjevanje, ali pa občasno za čiščenje telesa. »Post ni le del verskih izročil, temveč je v novejšem času postal način za vzdrževanje priporočene telesne teže in hujšanje, kar je aktualno predvsem v času pred poletjem,« pojasnjuje sogovornica z NIJZ. »Pri postenju oziroma stradanju v telesu spodbudimo mehanizme, ki spremenijo metabolizem ter ga prilagodijo pomanjkanju hrane in črpanju hranil iz telesnih zalog. V času stradanja se začnejo za delovanje možganov in drugih pomembnih organov porabljati jetrne zaloge v obliki glikogena, izčrpajo se tudi rezerve beljakovin, šele s podaljševanjem stradanja se presnova prevesi k izkoriščanju maščobnih zalog. Zavedati se moramo, da dolgotrajno strogo postenje ali stradanje lahko povzroči tudi nevrološke, hormonske in druge zdravstvene težave ob sočasni izgubi telesne teže, tudi na račun izgube vode. Po dolgotrajnejšem strogem postenju začne organizem porabljati tudi strukturne beljakovine v mišicah, nato pa še v drugih tkivih. Dolgotrajnejše popolno stradanje, ki temelji le na nadomeščanju izgubljene vode, se lahko konča celo s smrtjo. Kratkotrajno postenje, ki temelji predvsem na uživanju sadja in zelenjave, pa nima škodljivih posledic za zdravje.«
In kaj lahko sklepamo iz naštetega? Poslušajmo telo in uživajmo kakovostno, uravnoteženo in pestro prehrano iz vseh skupin živil, ki naj zagotovijo dovolj vitaminov, mineralov in drugih esencialnih snovi primerne energijske gostote, še sklene Fajdiga Turkova: »Obenem naj bo energijski vnos uravnotežen z energijsko porabo, predvsem s telesno dejavnostjo. Priporočamo vsakodnevno uživanje sadja in zelenjave, prednost imajo sezonska in lokalna živila. Ta varujejo pred boleznimi, obenem pa zmanjšujejo tveganje za razvoj debelosti!«