Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinske fakultete v Ljubljani je do začetka julija potrdil že 49 primerov hemoragične mrzlice z renalnim sindromom. Obolelo je 37 moških in 12 žensk, vsi so bili hospitalizirani. ''Bolniki prihajajo iz že znanih žarišč mišje mrzlice in sicer 16 iz mariborske, 11 iz novomeške, 10 iz ljubljanske zdravstvene regije, 3 primeri iz novogoriške regije, po 2 iz celjske, murskosoboške, kranjske in ravenske, ter en primer iz  koprske zdravstvene regije,'' pojasnjujejo na NIVZ.

Kako prepoznati simptome mišje mrzlice?

Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom (mišja mrzlica), je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo hantavirusi. Čas od okužbe do nastanka znakov bolezni je običajno 2 do 4 tedne, lahko pa vse od nekaj dni do dveh mesecev. Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Sonja Javornik: Živali so najboljši antidepresiv

Publicistka in strokovnjakinja eksperimenta Poroka na prvi pogled Sonja Javornik je že od nekdaj velika ljubiteljica živali. Njeni spomini so polni zabavnih prigod, danes pa ji lepša življenje mačji kosmatinec Barni.

''Bolezen poteka v več fazah, v prvi fazi, ki traja nekaj dni, je prisotna predvsem visoka vročina, mrzlica, močan glavobol, močne bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju. Pri lažji obliki se v tej fazi obolenje tudi konča in pride do ozdravljenja brez posledic.''

V primeru težke oblike bolezni: Po nekaj dnevih visoke vročine nastopi hipotenzivna faza, ko pride do nenadnega  padca  krvnega pritiska. Bolnik postane nemiren, pojavijo se motnje zavesti,  krči, krvavitve v koži in sluznicah. Temu obdobju sledi obdobje, kjer prevladujejo znaki odpovedi ledvic, pojavi se lahko nagnjenost h krvavitvam. To obdobje traja nekaj dni, lahko pa v tej fazi bolnik tudi umre.

Da bi preprečili okužbe z virusom mišje mrzlice, je potrebno resno upoštevanje navodil, ki jih podajajo na nacionalnem inštitutu.

•    Ne puščajte odpadkov hrane na mestih, kjer bi lahko privabili glodalce. Pospravite jih v zabojnike za varno odstranjevanje odpadkov.

•    Zapirajte vrata in onemogočite dostop glodalcev v hišo.

•    Redno izvajajte deratizacijo.

•    Pri čiščenju dalj časa zaprtih prostorov obvezno zaščitite roke z rokavicami iz lateksa. ''Razkužene iztrebke ali mrtve glodavce poberemo s papirnato brisačo in jih odstranimo v vrečko in odvržemo med komunalne odpadke. Po odstranitvi poginulih glodavcev in iztrebkov, razkužimo še ostale  površine in predmete, ki so lahko onesnaženi z iztrebki in so zato kužni. Po razkuževanju je potrebno prostor in površine še mokro očistiti. Pri tem pazimo, da ne pride do dvigovanja prahu, v katerem so iztrebki glodalcev in njihovih ostankov.''

Preberite si še: Te simptome boste opazili, če je v bazenu preveč klora