Kdaj ste pa vi nazadnje objeli drevo? foto: Profimedia
S prijateljico redno hodiva v gozd v vseh letnih časih, da se predihava in aktivno odpočijeva.
Ob druženju smo ljudje navajeni govoriti, kaj vse se nam je dogajalo čez dan, kaj nas teži, kaj je kdo rekel, in nehote ohranjamo energije skrbi in težke misli tudi v prostem času. Še več, celo hranimo vse te težke misli. Medve sva se dogovorili, da si izmenjava dogodke do nekega določenega mesta na najini poti skozi gozd, zatem poskušava uživati v objemu gozda, v zeleno zlati lepoti, ki naju obdaja v tem pomladnem času. Velikokrat si vzameva predah in dihava, poslušava ptičje petje, vetrič, občudujeva rastlinje, včasih izvedeva energetske vaje za ohranjanje ravnovesja, včasih glasno prebereva kakšno navdihujočo misel. Zaradi načina življenja in dela pogosto izgubljamo stik z naravo in seboj, posledično pa izgubljamo občutek celostnosti. Ste morda pomislili, da kadar greste skozi gozd, da se sprehajate skozi avre dreves in rastlin, ki vas naravno polnijo? Po sprehodu skozi gozd boste gotovo občutili večjo povezanost s svojim telesom. Vzpostaviti povezavo pa pomeni priznati svoje telo, ga sprejemati in gojiti komunikacijo z njim.
NAUČITE SE PONOVNO DIHATI
Dihanje svežega, s kisikom bogatega zraka, še posebej če smo naslonjeni na drevo in poravnani, je intimna in globoka izkušnja in ne samo fiziološki proces samega dihanja. Slišali smo izrek, da so drevesa in gozdovi naša pljuča, čeprav v gozdovih poteka ravno obraten proces. Skozi dihanje smo še kako povezani z gozdom, predvsem z drevesi, saj nam ta s fotosintezo proizvajajo kisik, ki ga sama porabljajo le delno, večji del kisika pa ostane nam. Poenostavljeno pa človeška pljuča poskrbijo, da se prek krvnega obtoka po krvi prenaša kisik, ki ga vdihujemo, ter izloči ogljikov dioksid, ki ga izdihujemo.
Da bi mogli vdihniti, je treba najprej izdihniti. Popolnoma preprosto. To velja za vse stvari v življenju. Ne samo naravni zdravilski pristopi in modrosti starodavnih izročil, tudi znanstveniki ugotavljajo, da je najpomembnejši vidik fizičnega in duševnega zdravja ter dobrega počutja dihalni proces. Naše telo je ustvarjeno na čudovit način, da samo skrbi za ravnovesje, za to pa potrebuje dovolj kisika. Alarmantno je dejstvo, da skoraj 80 odstotkov prebivalstva ne zadosti potrebam telesa po dovolj veliki preskrbi s kisikom. Študije kažejo, da so bolezni sodobnega časa (bolezni srca, depresija, tesnoba in kronična bolečina) povezane s plitkim, prsnim dihanjem. Vzdrževanje pravilnega dihanja s prepono, ki je največja dihalna mišica, je najpomembnejši dejavnik pri ohranjanju zdravja in energije ter je naraven način za odpravo kronične bolečine in depresije.
V GOZDU MEDITIRAJTE
Pojdite v gozd in si dovolite, da vas neko drevo samo pokliče. Približajte se mu in se ga dotaknite. Naslonite se nanj ali se usedite v objem korenin. Nekaj trenutkov si dovolite biti v objemu drevesa. Svojo pozornost usmerite v noge in prek njih ozavestite povezavo z zemljo. Zmehčajte sklepe, poravnajte držo in občutite tudi tisto silo, ki vas drži zravnane in pokončne. Izdihnite in počakajte na odziv telesa za naslednji vdih, ki naj bo globok tristopenjski (trebuh, prsi, ključnica), zarišite nasmeh na obraz in samo dihajte, nežno, v svojem ritmu. Poskušajte ugotoviti, ali je povezava z zemljo na obeh nogah enaka in ali je dovolj močna. Sam dih usmerjajte v čiščenje svojih pretokov. Zaupajte modrosti telesa, da se z vsakim izdihom izloči iz telesa vse tisto, česar ne potrebujete več. Poskušajte ozavestiti, da ste prek dihanja vključeni v življenje, da vam je drevo, pri katerem ste, v dodatno oporo. Vprašajte svoje telo, česa si želi in kaj lahko storite, da bo povezava z zemljo bolj poglobljena, ter energije, ki jih prejemate, bolj oživljajoče. Odgovor, ki ga boste prejeli, bo jasen in preprost. Lahko boste preprosto vedeli, da potrebujete več svežega zraka, več sončne svetlobe, zelenja gozdov ... Nekaj trenutkov še ostanite v zavedanju sebe. Zahvalite se drevesu za njegovo podporo. Lahko ga objamete in z njim podelite ozaveščen dih.
POVEZAVA Z JETRI
Drevesa poosebljajo tudi les, element pomladi, ki označuje obdobje dinamične rasti in dejavnosti, ki je odgovorno za spodbujanje sprememb. Temu elementu ustreza tudi vzhodna stran neba, veter, kisel okus. Gledano po človeški anatomiji, pa mu pripadajo jetra z žolčnikom, čutilni organ oči in tetive. Čustvo, ki pripada temu elementu, je jeza. Fiziološko gledano, so jetra naš največji laboratorij, kjer se dogajajo procesi izgradnje in razgradnje; poleg hranil jetra presnavljajo tudi naša čustvena stanja.
Vprašajte se, ali si dovolite presnoviti čustva ali jih samo nalagate znotraj sebe. Preprosta vaja za uravnovešanje tega elementa je, da si položite roke na jetra in jim izrazite podporo, ter si predstavljate, da v jetra vdihujete zeleno barvo, izdihujete pa vse napetosti.
Pomladni gozd kar vabi v svoje nedrje, da nas osveži in razstrupi. foto: Profimedia
Prijavljeni uporabniki Trafike24 z izpolnjenimi podatki profila berejo stran brez oglasov.
PrijavaŠe nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki profila berejo vsebine brez oglasov.
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke
Napačno vnesen email naslov
Ta email naslov je že uporabljen!
Registracija je bila uspešna!
© 2024, SALOMON d.o.o.
Vse pravice pridržane.