Ljubljanski svetniki so sprejeli pobudo Slovenskega filmskega centra, ki je ob lanski 100. obletnici rojstva Franceta Štiglica Mestno občino Ljubljana pozval, naj poimenuje trg po tem velikem režiserju. Po Štiglicu bo poimenovan nov trg, nastal na strehi parkirne hiše Kozolec II., med Kersnikovo in Dvoržakovo ulico. Slavnostno odprtje bo novembra.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

S poceni domačo metodo do bolj gladke kože na vratu

Staranje kože je vidno zlasti na predelu vratu, zato je zelo pomembno, da ne pozabljate na nego. Za manj ohlapno kožo lahko skrbite z rednimi pilingi.

Kot je zapisano v odloku, Trg Franceta Štiglica "obsega urbano površino med stanovanjskim blokom na Slovenski cesti 55 in hišami na Kersnikovi ulici številka 4, 6, 10. Na jugu je omejen s slepo fasado Knjižnice Otona Župančiča, na severu z Dvorakovo ulico".

Slavnostno odprtje trga je predvideno v času Slovenskega tedna filma, ki bo letos potekal med 9. in 13. novembrom.

V Kranju rojeni France Štiglic (1919-1993) je kot eden najvidnejših slovenskih filmskih režiserjev v svoji 40-letni karieri režiral 15 celovečernih filmov, vrsto kratkih in dokumentarnih del ter več odmevnih televizijskih nadaljevank. Med celovečernimi filmi izstopa predvsem prvi slovenski celovečerni zvočni igrani film Na svoji zemlji (1948). Med njegove vidnejše dosežke sodijo še Balada o trobenti in oblaku (1961), Dolina miru (1956) in Ne joči, Peter (1964), so zapisali v slovenskem filmskem centru (SFC).

Uveljavil se je tudi v širšem mednarodnem prostoru. Za kratki dokumentarec Mladina gradi (1946) je prejel beneškega bronastega leva, s celovečernim prvencem Na svoji zemlji pa se je uvrstil na filmski festival v Cannesu. Sledila je vrsta nominacij in nagrad. Z Dolino miru se je potegoval za cannsko zlato palmo za režijo, ki je sicer ni prejel, je bil pa z zlato palmo za najboljšo moško vlogo filmu nagrajen John Kitzmiller. Z Devetim krogom (1960) je bil v igri za oskarja za najboljši tuji film.