»Knjige me ponesejo v neko drugo dimenzijo, v svet domišljije, v katerem se v prvi vrsti počutim zelo dobro. Seveda pa po knjigah posežem tudi takrat, kadar potrebujem kakšen nasvet. H knjigam se zatečem tudi takrat, kadar potrebujem družbo, ki me bo razveselila ali potolažila, me potrepljala po rami in mi rekla, da bo vse v redu,« pravi Tjaša.

Branje se ji zdi lepa navada in ga prenaša tudi na hčerki. »Od vsega začetka, ko sta bili še dojenčici, sem jima velika brala, včasih tudi po dvajset knjigic na dan. Včasih so bile take z veliko besedila, kdaj pa z eno samo povedjo na vsaki strani. Zgodi pa se, da jima kakšno slikanico preberem tudi po desetkrat in mnogim otrokom je to zelo všeč.«