Tisti, ki so zdravi, tega niti ne občutijo preveč (razen da morda bolj slabo spijo, želodec se nam včasih maščuje tako, da se nam riga z okusom po gnilih jajcih. Starejši in tisti z bolj narahljanim zdravjem pa imajo lahko velike težave. Jetra so največji in najbolj zapleten organ v telesu, imajo vlogo razstrupljevalca škodljivih snovi predvsem iz črevesja, pa tudi od drugod v telesu. Če odpovedo, pride do splošne zastrupitve, žal pa ne dajejo veliko znakov, ko se z njimi že dogaja kaj hudega. Če smo utrujeni in oslabeli, če nimamo teka in hujšamo, če nas tu in tam obhaja slabost, če imamo vročino, ne da bi bili prehlajeni, če imamo povišan srčni utrip, krvni tlak pa nižji kot običajno, če nas koža srbi in se pojavljajo mrežasto razvejane površinske žilice (ali se nam dogaja kaj od naštetega), je pametno iti k zdravniku na pregled. Napak je misliti, da imajo prizadete jetra samo alkoholiki! Jetrnih bolezni je kar nekaj, znani so tudi virusni hepatitisi, ki jih je kar nekaj vrst, nenalezljive jetrne bolezni zadenejo lahko že zelo mlade ljudi, zato je treba biti nadvse pozoren. Pa še nekaj – zamaščena jetra imajo skoraj vsi s povišano težo in to nikakor ni dobro.
Prenajedanja, zalita z alkoholom, nas lahko torej pahnejo v slabo počutje, in če ni le začasno (dan ali dva), je to lahko znamenje, da jetra niso v najboljšem stanju, zlasti če nas pod desnim rebrnim lokom na otip boli, kar pomeni, da so jetra povečana in najbrž tudi otrdela. Tako je treba k zdravniku. Če ugotovi, da ni za zdaj še nič hudega, bo morda treba na jetrno dieto, če hočemo znova do običajne kondicije. Samoumevno je, da se je treba izogniti prav vsemu alkoholu, le žlico švedske grenčice na dan (ki seveda vsebuje alkohol) je priporočljivo spiti. Odpovedati se je treba maščobam živalskega izvora, z rastlinskim oljem (najbolj priporočljiva sta olivno in laneno) pa je treba biti varčen. Mesa jejmo zelo malo, naj bo začimba (perutnina, kunec) in naj bo kuhano ali dušeno, nikakor pečeno. Izogibati se je treba omak, bešamelov, prežganja, stročnic (še posebej suhega fižola, graha, čičerike in soje) in koščičastega sadja, razen češenj in sliv.
Kaj pomaga? Predvsem zelenjava, med drugim korenček, pesa, redkvice, špinača, blitva, kostanjev med v čaju in suhe slive, ki jih namočimo čez noč, nato pa pred tremi glavnimi obroki pojemo po deset sadežev. Pomaga kozarec sveže iztisnjenega grozdnega soka pred kosilom, kura naj traja tri tedne. Med čaji je učinkovita mešanica enakih delov kamilice, mete, pirnice in žajblja (žlico zeli prelijemo s pol litra kropa, pijemo po požirkih pred jedjo).
Napačno vnesen email naslov
Ta email naslov je že uporabljen!
Registracija je bila uspešna!
© 2024, SALOMON d.o.o.
Vse pravice pridržane.
