Maše ni nihče silil, da naj se vpiše v gostinsko šolo. To je bila njena želja, prav tako tudi, da postane slaščičarka. Pri meni pa je bilo nekoliko drugače. Moj oče je rekel: 'Če boš šla na gostinsko šolo, bomo doma odprli gostilno.' In tako se je tudi zgodilo in nastala je Gostilna Jerinček,« za začetek pojasni Petra, mama Maše Cimermančič, in razkrije, zakaj se Maša tako dobro znajde v kuhinji. Sama mladenka pa pojasni, kako je prišlo do njenega sodelovanja v MasterChefu Slovenija, za katerega je potrebovala kar nekaj poguma.

»Če sem iskrena, tega šova nikoli nisem spremljala, le sem ter tja sem si ogledala kakšno oddajo. Nikoli se nisem čutila sposobne, da bi lahko sodelovala v šovu. A očitno so bili namesto mene bolj prepričani o meni prijatelji in domači, ki so me nagovarjali, da se prijavim, in to ravno v času, ko sem tudi sama začela razmišljati o tem, da bi se morda prijavila na avdicijo.«

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Poroka na prvi pogled: Kaj je razlog za Olgine nenadne odhode?

Morda ste opazili, da Planetova nevesta pogosto izgine in da jo takrat išče celo produkcija. Kaj se je dogajalo v ozadju?

Avdicijo je uspešno opravila in oblekla predpasnik. »MasterChef Slovenija je bil zame res velik izziv. Kuhanje mi pomeni življenje in preden sem vstopila v šov, je bil moj cilj, da dokažem in pokažem, kaj vse znam. Sem pa med tekmovanjem ugotovila, da znam še veliko več,« je hvaležno dekle. Tako kot v običajnem življenju tudi v šovu, kakršen je MasterChef, ne gre vedno vse gladko in tako, kot si tekmovalec zamisli. »Največkrat je šlo kaj narobe zato, ker se v danem trenutku nisem mogla dovolj zbrati in se osredotočiti na to, kar sem počela. Prisoten je bil tudi velik pritisk, saj sem po naravi velika perfekcionistka ter si napak ne dopustim in ne odpustim.«

Nekateri tekmovalci se poleg treme pred kamero bojijo tudi odziva sodnikov, a Maša se ne da kar tako zmesti. »Razumljivo je, da so sodniki strogi, in tako je tudi prav, nisem pa imela glede njih nobenega strahu. Morda me je le enkrat zmotila pripomba, ko je Bine rekel, da je moja jed videti kot pasji drek na cesti. To je bilo čisto v njegovem slogu, saj ve- likokrat kakšno stvar opiše zelo slikovito, a jaz sem bila v tem primeru užaljena. Sicer pa mi je MasterChef prinesel res ogromno izkušenj. Naučila sem se veliko stvari, med drugim tudi to, kako je delati pod pritiskom, pred kamerami, ko te preganja čas in te spremljajo stroge oči sodnikov. Name je največji vtis med sodniki naredil Luka Jezeršek. V redu pa sta bila tudi Bine in Karim. Všeč mi je bil Lukov pristop do tekmovalcev, način razmišljanja in njegova preprostost. Je preprost in hkrati zabaven človek. Ta izkušnja je bila tudi zelo naporna. Med samim snemanjem in posameznimi dnevi sem imela ogromno vzponov in padcev. Navsezadnje smo bili v mehurčku tri mesece, nismo smeli zapustiti bivalnih prostorov, le na snemanje smo odhajali. Bil je namreč čas koronskih ukrepov. Kljub vsemu sem bila srečna, da sem se prijavila. Bilo je težko, a je bilo vredno vsakega truda.«

So pa Mašo zelo pogrešali njeni domači in mama Petra pristavi: »Maša toliko časa še ni bila odsotna od doma. Bila je sicer mesec dni v Sevilli in leto dni je delala v Avstriji, a je enkrat na mesec prihajala domov. Ko smo se med snemanjem slišali po telefonu, je povedala, če jo je kaj mučilo, a se nikoli ni prav veliko pritoževala in iz njenega glasu ni bilo razbrati kakšne žalosti. Domači smo jo spodbujali in jo bodrili ter ji ves čas prigovarjali, da mora vztrajati.«

V šovu so se med nekaterimi spletle bolj, med drugimi manj izrazite prijateljske vezi. »Najbolj sem se ujela z Luko in Evito, s katero sva postali pravi prijateljici in se slišiva vsak dan. Sicer pa mi trije že od končanega snemanja tudi poslovno sodelujemo in pripravljamo skupne dogodke, ki pa jih bo v prihodnjih mesecih še več. Velike načrte pa imam v domači gostilni, kjer zdaj pripravljamo večinoma malice in kosila.«

Nad Mašo pa je bil ob mami navdušen tudi brat Aljaž, ki je dve leti starejši od nje. »Ko smo zadnjič sedeli na vrtu, je Maša, ki je bila tistega dne zelo utrujena, vpra- šala, ali bi lahko kdaj kdo njej skuhal večerjo. In takrat se je izkazal njen brat, ki ji je pripravil odličen obrok, pa čeprav ni povezan z gostinstvom, a ima žilico za kuhanje,« za konec pojasni Petra in pokaže, kako zelo so povezani.