Ljudje smo ena redkih vrst, ki skušamo svojo potrebo po spanju zadovoljiti v enem samem neprekinjenem kosu. Vsakdo, ki ima domačo žival, ve, da je pri živalih to drugače, saj zadremajo kadarkoli in večkrat na dan. Slišati je mikavno, zakaj torej ne bi poskusili tudi mi? Japonci imajo celo na delovnih mestih kotičke za hiter okrepčilni dremež. Imenujejo ga inemuri, kar pomeni zadremati za minuto ali dve.

Tradicija je zelo stara, pogost kratek spanec so gojili že samuraji, ki so morali neprenehoma skrbeti za varnost svojega mojstra ali gospodarja. Sloveli so po svojem rahlem spancu, v katerem jih nič in nihče ni mogel presenetiti, zato so se mu predajali kadarkoli. Tudi sodobni Japonci si prav takšen hiter dremež privoščijo povsod: v javnem prevozu, med čakanjem, med službenim odmorom ... Ta fenomen turbo spanja so preučili tudi strokovnjaki in izkazalo se je, da se že v treh minutah dremeža okrepijo dragoceni, koristni procesi v organizmu.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Kako bo talentka Kira skočila iz nevidnega oklepa treme?

Kirina največja ovira je trema, ki je tako velika zlasti zaradi odgovornosti, ki jo čuti. Kakšne stiske doživlja in kako si bo pomagala?

Mala pavza, velika korist

Vsakodnevno kratko dremanje zmanjša utrujenost. Zmanjšajo pa se tudi motnje nočnega spanja, saj se osebe, ki čez dan dremajo, sredi noči zbujajo redkeje. Strokovnjaki podajajo naslednjo razlago: med dnevnim dremežem možgani že deloma predelajo dnevne vtise, kratek spanec pa tudi izboljša našo zmožnost iskanja rešitve za izzive, ki so pred nami – oboje skupaj nam omogoča bolj sproščeno nočno spanje, kajti prav preobilica dnevnih vtisov ter številne skrbi so najpogostejši razlog za moteno spanje.

Skrb zbujajoča posledica dlje trajajočega slabega spanja je, da se v telesu poviša raven stresnega hormona. Povišajo pa se tudi raven sladkorja v krvi, krvni tlak in frekvenca srčnega utripa. Vse to zvišuje nevarnost infarkta in kapi. Že 20-minutni spanec čez dan zadostuje, da se omenjene povišane vrednosti normalizirajo. Raziskave ameriške organizacije Sleep Foundation kažejo, da se ob popoldanskem dremežu trikrat na teden nevarnost za srčno-žilne bolezni zmanjša do 40 odstotkov.

In kdaj naj si privoščimo ta ne le krepčilni, temveč tudi zdrav dremež? Osem ur po tem, ko smo se zjutraj zbudili ali pa osem ur, preden gremo spat. Za večino ljudi je ta časovna niša med 13. in 15. uro. V tem času je naša energijska raven najnižja, kar je naravni znak in potrditev, da res potrebujemo krepčilni počitek.

Koliko je ravno prav?

Učinek spanca se razlikuje prav glede na dolžino. Zato si dremež privoščimo glede na to, kakšne vrste okrepitev potrebujemo. 2–5 minut: telo že zapade v učinkovito sproščanje, saj se srčni utrip in dihanje umirita, s čimer se izboljša oskrba telesa s kisikom – to pa že odpravi utrujenost. 10–20 minut: daljši spanec odpravi tudi globljo popoldansko utrujenost in okrepi našo vitalnost. Po 20-minutnem dremežu se naše mentalne sposobnosti znatno izboljšajo, boljši sta tudi naša pozornost in zbranost, naša učna sposobnost pa se zviša. 20–30 minut: gre za krepčilni spanec, ki izboljša našo telesno zmogljivost, poleg tega pa nam »očisti« možgane: ti počistijo neuporabne in odvečne informacije, s čimer se jim okrepi kapaciteta, predvsem zmožnost dolgoročnega delovanja. Znatno se izboljšata koncentracija in zbranost.