Parfumov ne delimo v skupine le glede na osnovno noto arome. Razlikujemo jih tudi glede na količino vode in alkohola, ki ju vsebujejo: dišava z manj alkohola in olja se imenuje eau ali toaletna voda. Najkakovostnejši parfumi vsebujejo 20–30 odstotkov parfumskega olja, medtem ko ga parfumska voda vsebuje 15–20 odstotkov, toaletna voda 5–15, kolonjska voda pa le 2,5 odstotka. Vsebnost parfumskega olja je pomembna za dišavo, saj vpliva na dolgotrajnost vonja: vonj parfuma se praviloma obdrži do osem ur, toaletne vode od štiri do šest ur, kolonjska voda pa nas odišavlja največ dve uri.

Pazite, kje jih hranite

Ker so dišave skorajda pravi živi organizmi, so zelo občutljive za okoljske vplive. Nikakor ne marajo naglega prehoda s hladnega na vroče in tudi hranjenja v kopalnici ne. Ultravijolični žarki lahko spremenijo barvo parfuma – amber zaradi njih dobi zeleno noto. A hramba parfuma v resnici ni preveč komplicirana: najboljši zanj sta kar originalna škatlica in sobna temperatura.

Orientalske dišave za tiste, ki so radi opazni

Za najobstojnejše veljajo orientalske dišave, ki so razkošne, sladke, bogate in tople, a z njimi vedno nekako izstopamo. Zanje uporabljajo dišavne esence z najdaljšim trajanjem, zato lahko tak parfum zaznavamo tudi več dni. Osnovo orientalskih parfumov sestavljajo sladki začimbni vonji, dodajajo pa jim lesne, sadne in cvetlične note ter sladke smole, denimo mirto, vaniljo ali vonj kadil.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Marko Žerjal rad ljudi nasmeji in šokira

Zabavni primorski stand up komik in youtuber Marko Žerjal je razkril sočne podrobnosti o sebi, svojih skritih strasteh, navdihu in tudi o svoji srčni izbranki.

Nekoč so jim dodajali dišave živalskega izvora, mošus, ambro, ki jo pridobivajo iz prebavil kita glavača, cibetovkin mošus (cibetka je afriška žival) ali bobrovino – izločke, s katerim bober označuje teritorij, v 90. letih prejšnjega stoletja pa so največji in najuglednejši pridelovalci parfumov dišave, pridobljene iz živalskih žlez, začeli nadomeščati s sintetičnimi. Dobro je vedeti, da se intenzivnost vonja orientalskih dišav s toploto podvoji – pri tem ni mišljena le zunanja vročina, temveč tudi telesna temperatura.

Počakajte, da se vonj razvije

Ena izmed velikih napak pri nakupu parfuma je, da ga izberemo v nekaj sekundah. Parfumi imajo namreč zelo specifično lastnost, da svoj vonj razvijajo zlagoma. Nekaterih dišav ne zaznamo takoj, ampak se ob stiku s kožo razvijejo šele čez čas. Parfumske note zato delimo na zgornje, srednje in osnovne.

Zgornje note so lahke, obstojne so od pet do deset minut in naredijo prvi vtis o parfumu.

Srednje note sestavljajo jedro ali »srce« dišave in se imenujejo tudi srčne. Razvijejo se od deset do trideset minut po nanosu na kožo, lahko pa so cvetlične, lesne, začimbne ali usnjene.

Osnovne note izhlapevajo počasi in se obdržijo tudi do 24 ur. Sestavljajo jih naravne ali sintetične esence mošusa, ambre, vanilje, sandalovine … Pri izbiri novega parfuma boste naredili odlično potezo, če si ga denete na notranjo stran zapestja, nato pa odidete po opravkih in čez eno uro preverite, ali vam je vonj še vedno všeč. Če vam je, ste našli pravega zase.

Brez drgnjenja

Najpogostejša tehnika nanosa parfuma – na notranjo stran zapestja in nato si podrgnemo zapestji – je povsem napačna! Z drgnjenjem namreč kožo segrejemo, zaradi česar se izločijo naravni encimi, ti pa močno vplivajo na dišavo, najbolj na njene srednje in zgornje note. Dišavo lahko osiromašijo ali skrajšajo čas njenega učinka, cvetlične note pa lahko zaradi drgnjenja izgubijo kar precej svežine. Pustimo dišavi, da se sama vpije.

Parfum, ki nam prijetno diši na nekom, ne bo nujno enako dišal na nas. Zato parfume pred nakupom vedno testiramo na sebi.

Najboljši čas za nanos: takoj po prhanju

Dišava ima na suhi koži krajši rok trajanja, zato naj bo koža pred nanosom dobro navlažena. To lahko dosežemo s prho ali z vtiranjem losjona za nego telesa z ujemajočim se vonjem. Dobro navlažena koža podaljša  obstojnost dišave. Vlažna koža ne vsrka dišave in je s tem ne nevtralizira. Nasprotno: dišavi omogoči, da se razvije v vsej svoji polnosti. Vlaga v koži pa tudi zaščiti molekule parfuma pred prehitrim izhlapevanjem. Pomembno je seveda tudi to, kam si parfum nanesemo: splošno pravilo je, da na mesto, ki ga ne bo prekrivalo oblačilo, torej na vrat, za ušesa ter na zapestja in notranjo stran komolca, če imamo obleko brez rokavov.

Nov letni čas, nov parfum

Parfume lahko menjavamo z letnimi časi. To je celo priporočljivo, saj se s tem prilagajamo vremenskim okoliščinam, ki seveda tudi vplivajo na dišavo.

Poletne vonjave lahko pozimi hitreje izhlapijo, zimske pa se poleti občutijo kot težke in pretople, zato je najbolje, če prilagodimo izbor dišave letnemu času.

Harmoničnost: lahke in sveže dišave s cvetlično noto ali odtenkom citrusov so osvežujoče in poživljajo, zato so idealne za pomlad in poletje, ko je vreme toplo. Ujemajo se s svetlimi in sončnimi dnevi.

Toplina in udobje: jesen in zima sta hladna letna časa, zato se najbolje ujameta ter čudovito dopolnita s toplimi, zeliščnimi ali lesnimi dišavami. Te imajo pogosto noto vanilje, cimeta in cedre, ki ustvarjajo občutek udobja ter prijetne topline.

Obstojnost dišave:  variira s temperaturo, ki ji je dišava izpostavljena. Poletne vonjave lahko pozimi hitreje izhlapijo, zimske pa se poleti občutijo kot težke in pretople, zato je najbolje, če prilagodimo izbor dišave letnemu času.

Pomembno je tudi razpoloženje:  izbor dišave lahko prilagajamo tudi našemu razpoloženju, ki je pogosto odvisno od zunanjih vplivov. S sezonskim naborom parfumov si razširimo polje izbire ter spremenimo izbiro dišave v vedno nov in vznemirljiv izziv. (jk)