V Sloveniji še vedno odmeva razkritje, da je podjetje Apis M&D z Vrhnike več let nelegalno prodajalo neregistrirano zdravilo za varozo, hudo bolezen čebel. Ker je zdravilo vsebovalo nekatere prepovedane snovi, se je pojavilo vprašanje, kako varen je slovenski med.

Posedi in Noč sta po izbruhu afere poudarila, da je slovenski med varen, skladen s predpisi in ne predstavlja tveganj.

Vodja Centra za zastrupitve UKC Ljubljana Miran Brvar je nedavno malce prestrašil javnost, ko je dejal, da med čebelarjev, ki so za zdravljenje varoze uporabljali sporno zdravilo, ni varen in ga je treba izločiti iz prometa. Na drugi strani sta državljane potolažila direktor uprave za varno hrano Janez Posedi in predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč, ko sta po izbruhu afere poudarila, da je slovenski med varen, skladen s predpisi in ne predstavlja tveganj. Njegovega umika s trga zato ni mogoče zahtevati.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Lara Goršek Kos žrtev podtaknjene droge za posilstvo

O vse pogostejših podtikanjih drog za posilstvo se premalo govori. Ker gre za tabu temo prežeto predvsem z obsojanjem žrtev, je Lara sklenila, da po letu dvomov o tem javno spregovori.

BIZJAKOVO POZIVAJO K ODSTOPU

Noč je te dni spomnil, da so pristojne ustanove že več kot deset let pozivali, naj raziščejo informacije o proizvodnji neregistriranega zdravila v podjetju Apis M&D, zdaj pa se pozornost neupravičeno preusmerja na čebelarje. Noč se zaveda, da so čebelarji, ki so sporno zdravilo kupovali na črnem trgu, storili prekršek, a opozarja, da nobeden od pregledanih vzorcev medu ni bil neskladen z zakonodajo. Zato so zelo kritični do izjave direktorice inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreje Bizjak, da je tretjina medu sporna, česar analize ne potrjujejo. Bizjakovo zato pozivajo k odstopu, če tega ne bo storila, pa želijo njeno razrešitev. Čebelarji zaradi afere že beležijo ogromno škodo, ki jo je v tem trenutku še težko izmeriti, je povedal Noč in znova pozval k ureditvi trga z zdravili za varozo. Ta so v Sloveniji precej dražja kot v tujini, s čimer nekdo na veliko služi, je opozoril.

"TUDI V TUJINI JIH NE SMEŠ KUPOVATI"

Kritičen do visokih cen zdravil je tudi 70-letni bralec Ivan, ki je čebelar že celih štirideset let. Med naravna preparata za zatiranje varoze spadata recimo tudi oksalna in mravljična kislina. "Oksalne kisline ne smem kupiti mimo Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI) oziroma mimo veterinarja. Ta mi da recept in potem odidem v veterinarsko ambulanto, kjer jo kupim. Tam trije dekagrami (0,003 kilograma) kisline stanejo 28 evrov, v nekaterih specializiranih trgovinah pa 0,25 kilograma stane okrog osem evrov," pravi Ivan in dodaja: "Včasih smo zdravila lahko kupovali pri čebelarskih društvih, potem se je to ukinilo in se je kupovalo v specializiranih trgovinah, zdaj pa so še to ukinili in se lahko zdravila kupijo le v veterinarskih ambulantah. Tudi v tujini, kjer so cenejša, jih ne smeš kupovati. Tako so mi dejali na NVI, saj morajo zdravila obvezno potrditi prav oni."

"NE SLUŽIMO S PRODAJO ZDRAVIL"

Dekan veterinarske fakultete (VF) dr. Andrej Kirbiš je pojasnil, da je za čebele v Sloveniji zdravilo možno kupiti le pri veterinarju v zasebni veterinarski ambulanti, pri veterinarju na NVI ali na podlagi veterinarskega recepta v lekarni, če se ta odloči, da bo tržila taka zdravila. "Zakon o zdravilih ne dovoljuje nakupa zdravil za čebele posameznikom v tujini na podlagi recepta, ker so čebele živali, ki proizvajajo živila, torej hrano za ljudi," je dejal. Dodal je, da so registrirana zdravila v Sloveniji v primerjavi s tujino dražja za tisti del cene, ki je odvisen od velikosti trga in stopnje DDV. "Slovenija ima žal majhen trg, zato slovenski veledrogeristi ne morejo dobiti tako ugodne cene kot večji trgi, in v prometu je deset različnih zdravil, kar dodatno poveča stroške. Poleg tega imamo pri nas izredno visok DDV na zdravila. Naj povem, da na VF NVI ne zaračunavamo marže in ne služimo s prodajo zdravil, saj smo za svoje delo plačani iz drugega vira," je zaključil.