Banke, tako v Sloveniji kot drugod v Evropi, se že vse od začetka rasti obrestnih mer, torej pred nekaj več kot letom dni, ne morejo pritoževati nad razmerami na trgu. Za kredite zaračunavajo visoke obresti, za depozite ne plačujejo skoraj nič. Kot so pred dnevi ugotovili kolegi s časnika Finance, je prav v Sloveniji v tem trenutku razlika med povprečno obrestno mero za stanovanjska posojila in depoziti do ročnosti enega leta največja v EU. Banke želijo od vas ob najemu stanovanjskega kredita kar 4,07 odstotka obresti, če jim v varstvo zaupate svoj denar, pa vam bodo v povprečju namenile le 0,72 odstotka obresti.

V bankah denarja preveč

Banke, ki poslujejo v Sloveniji, niso izjema; položaj je enak po vsej Evropi in je posledica dejstva, da smo banke več let »zalivali« z denarjem in zdaj ne potrebujejo sredstev varčevalcev. Tako se je pred nekaj meseci predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak v intervjuju za naš časnik spraševal: »Zakaj naj za depozite plačujemo več, če jih že imamo 40 odstotkov preveč?« 

Vlade nad dobičke bank s posebnimi davki

Ne spreglejte

Ne spreglejte

V Mežiški dolini še vedno več kot 400 odjemalcev brez plina

Zaradi posledic ujme je v Mežiški dolini še vedno brez dobave zemeljskega plina 413 odjemalcev, od tega največ v občini Mežica. Tam in v občini Črna na Koroškem bo sanacija trajala dlje časa, so za STA pojasnili v Petrolu.

A v nekaterih državah so se vlade odločile, da bodo banke prisilile, da enormne dobičke delijo z davkoplačevalci. Najbolj drastično potezo so potegnili v Italiji, kjer so se ekstra dobičke odločili obdavčiti za kar 40 odstotkov. Še prej so davke na ekstra dobičke podjetij uvedli tudi na Madžarskem, banke in energetska podjetja so na udaru na Češkem, zgolj banke v Litvi in Španiji.

Golob pričakuje solidarnost

Ko smo se začeli soočati z uničujočimi posledicami poplav, je o posebnem prispevku bank vse glasneje začel govoriti tudi predsednik vlade Robert Golob. »Solidarnost, ki jo pričakujemo od njih, lahko pride na različne načine, ampak jo pričakujemo, in to zelo veliko,« je pred 14 dnevi za Odmeve povedal Golob. A do zdaj je bilo te solidarnosti bolj malo. Malo v primerjavi z dobički, ki so jih banke ustvarile v zadnjem obdobju.

Možne rešitve

Predstavniki ministrstva za finance, Banke Slovenije in Združenja bank Slovenije so v zadnjih dneh že pretresali različne možnosti in iskali rešitve, ki bi lahko pomagale prizadetim. Kot kaže, so se banke odločile, da ne bodo čakale na vlado, da jim odredi, kaj in koliko morajo dati ter so same sprejele vrsto ukrepov. Nekateri so usklajeni z vlado, drugi ne. Tako so iz Združenja bank sporočili, da banke: 

• ne bodo zaračunavale stroškov odobritve moratorija,
• ne bodo zaračunavali stroškov razveze depozitov,
• ne bodo zaračunavali provizij za donacije humanitarnim organizacijam (poleg registriranih so bile na seznam dodane tudi druge organizacije, kot na primer gasilska društva itd.),  
• ne bodo zaračunavale stroškov za izpise v primeru uničenja evidenc,
• uvedle bodo posebne postopke za primere izgube identifikacijskih dokumentov, in sprejel še druge različne ukrepe, ki bodo prizadetim strankam čim bolj olajšale urejanje finančnih vprašanj.

Dobičkov ne dajo

Močno pa bančniki nasprotujejo morebitni "prisilni" obdavčitvi svojih dobičkov, saj da so ti prehodne narave in se lahko do konca leta poslabšajo zaradi slabitev in odpisov posojil, tudi zaradi posledic poplav. »Poleg tega bi lahko bilo zelo tvegano in problematično, če bi se glede obdavčitve izvajala diferenciacija med sektorji,« pravijo v združenju bank. Da bankam ne bi bilo treba preveč zarezati v visoke dobičke, bi bančniki raje videli, da prispevamo vsi. Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije, je povedala, da kot eno od možnosti za solidarno financiranje pomoči vidijo tudi v enkratni, majhni obdavčitvi dobička celotnega gospodarstva in morebitnem enkratnem dodatnem odstotku dohodnine. »Takšen ukrep ne bi imel na nikogar pomembnega vpliva. Tisti, ki ima večji dobiček, da več, tisti, ki ga nima, pač ne bo prispeval,« je dejala. Kot se je izkazalo, je vlada temu predlogu prisluhnila, ob tem pa je včeraj minister za finance Klemen Boštjančič pohvalil pripavljenost bank za pogovor in dejal, da se o dodatnem davku še pogovarjajo, tako o zneskih kot načinu obdavčitve. Kot je slišati neuradno, naj bi država od bank želela en odstotek bilančne vsote, medtem ko naj bi bile banke pripravljene dati desetkrat manj oziroma 0,1 odstotka.  

Banke prehitevajo državo

Medtem ko minister Boštjančič napoveduje, da se bodo o tem, koliko bi banke morale prispevati k obnovi, pogovarjali in pogajali še več dni, je NLB danes že poslala obvestilo, da bodo v včeraj ustanovljeni, a še ne delujoči Sklad za obnovo Slovenije, nakazali 15 milijonov evrov. NLB naj bi do zdaj prispevala že 4 milijone evrov različnim humanitarnim organizacijam, vse banke, ki poslujejo v Sloveniji, pa skupaj 8 milijonov evrov. Poleg omenjenih 15 milijonov evrov se je NLB zavezala za obdobje 10 let enako vsoto nameniti za vsakoletna sponzorstva in donacije. Poslovni rezultat NLB Skupine po davkih je v letu 2022 znašal 446,9 milijona evrov. NLB je v sporočilu za javnost, ki so ga medijem poslali danes, ponovila tudi obljubo, da bo svojim lastnikom med leti 2022 in 2025 izplačala 500 milijonov evrov v obliki dividend. Vprašanje ostaja, ali bodo z zneskom, ki so si ga zamislili v NLB, zadovoljni tudi v vladi in kako bi na obljubo o izplačilu pol milijarde dividend vplivala odločitev vlade o obdavčitvi izrednih dobičkov.

Končno zvišanje obrestnih mer za depozite

V NLB so že včeraj pokazali, da se zavedajo, da je obdobje kovanja ekstra dobičkov minilo.  Po valu kritik so namreč zvišali obrestne mere za depozite in tako zmanjšali razkorak med obrestno mero za varčevanje in obrestno mero za kreditiranje. Tako bodo zdaj depozite z ročnostjo od enega meseca do enega leta obrestovali po en odstotek letno, fiksne obrestne mere za depozite z ročnostjo nad enim letom pa se gibljejo med 2 in 2,5 odstotka letno. Potezo banke je pozdravil tudi minister za finance Klemen Boštjančič.