»Preprosto ne gre več. Ne zmorem več prenašati njegovega negodovanja, kritik, napadov besa in neukrotljive jeze. Utrujena sem od vsega. Ta odnos me ubija,« je pojasnila Sanja, ko sem jo vprašala, zakaj se je odločila za ločitev. »Ampak ko se zvečer uležem v posteljo, me nenadoma napade občutek krivde. Skoraj vsak večer krčevito jokam. V meni se prebudi občutek krivde, da sem se vdala. Očitam si, da bi morala storiti še kaj, da bi rešila najino zvezo,« se je izpovedala čustveno skrušena ženska. »Najhujše je, ko gledam najinega petletnega sina, ko zvečer mirno zaspi v postelji. Sem mu ukradla očeta? Sem mu uničila otroštvo? Počutim se strašansko obupano in obenem krivo. Vendar v takšnem odnosu tudi ne bom več zdržala. Nekaj moram storiti! Zaradi sebe in sina.«

Ločitev, razveza, razhod, propad ljubezenske ali zakonske zveze – pri vsem tem gre za nekakšno pokopališče idealizmov, neverjetnih ljubezni, radostnih upov in skupnih sanj. Življenjska prelomnica, ki jo, glede na intenzivnost spremljajočih čustev, lahko enačimo celo s smrtjo ljubljene osebe. Mnogokrat je razumljena kot osebni poraz ali izdaja ljubljene osebe. Spremljata jo občutek izgubljenih let in neskončna notranja praznina ali popolna izguba smisla.

»Nočem biti žrtev!«

Ko je Sanja svojo odločitev o ločitvi zaupala svojim staršem, je naletela na zelo velik odpor in neodobravanje. »Kaj pa bodo rekli naši znanci in sorodniki,« je skrbelo Sanjino mamo. »Res ne moreš malo potrpeti?! Vaša generacija je čisto preveč razvajena. Ničesar več niste sposobni prenesti. Ko bi vedela, kaj vse sem jaz žrtvovala v svojem življenju, da sem ohranjala zvezo s tvojim očetom!« je očitajoča mama. »Ja, mama, saj ravno za to gre. Kaj ne razumeš?! Jaz pa nočem biti žrtev! Hočem živeti svoje življenje ali sama s sinom ali pa v partnerstvu z nekom, s komer se bom počutila sproščeno, zadovoljno in srečno.«

Nerazumljenost in slabo čustveno zaledje pri najbližjih in prijateljih lahko stres in duševno stisko še dodatno otežita med samim razhajanjem in tudi čas po njem. Ločitev je proces, ki nas izčrpa tako telesno kot duševno. Naj hočemo ali ne, od nas terja »kondicijo«. Potrebovali bomo izjemno veliko energije, ki nam bo pomaga vzdržati številne težke trenutke, povezane s (samo)obtoževanjem, spori, verbalnim obračunavanjem, zavračanjem in nerazumevanjem.

Kako torej preživeti ločitev ali razpad zveze s čim manj »praskami«?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

1. Žalovanje

Žalovanje je normalno in nujno čustvo, ki se pojavi ob izgubi. Dopustite si, da vam solze polzijo po licih. Ne tiščite negativnih čustev vase in ne delajte se »močnih«. Dajte si čas. Žalovanje je proces. Poglejte poročne fotografije, skupne videe, spomnite se dobrih trenutkov, ki ste jih preživeli v dvoje ali z družino – iztisnite svojo bolečino skozi »čistilni« jok. Olajšal vam bo dušo in zbistril misli. Ob razhodu je normalno, da ste ves čas žalostni. Močno žalostni. Vendar si morate tudi to obdobje nekako omejiti. Ko boste bolečino »dali ven«, pospravite albume, odstranite skupne slike in vsaj začasno izbrišite vse, kar vas spominja na skupni čas. Obrnite list in začnite novo poglavje. Bolj ko se bo razhod časovno oddaljeval, šibkejši bosta postajali bolečina in otožnost. In nekega dne boste spet lahko vzeli roke poročni album in pogledali na fotografije z drugega zornega kota. Brez občutka bolečih krčev v trebuhu. Takrat boste ozdravljeni preteklosti.

2. Izognite se prepirom z bivšim

Z nenehnim prepiranjem in medosebnim obtoževanjem, kdo je bolj kriv in kaj bi kdo moral ali česa ne smel storiti, ohranjate zvezo živo tudi še po ločitvi. Čeprav sta se razselila, sta »v glavi« še vedno poročena. Vzorci odnosa namreč še kar trajajo in trajajo. Ko se boste naslednjič zalotili, da vztrajate pri tam, da dosežete svoj prav in imate v sporu zadnjo besedo, raje globoko vdihnite in se opomnite na dejstvo, da s to osebo niste več v zvezi. Ne nazadnje je vseeno, kakšno je njegovo skromno mnenje o vas ali o čemer koli že teče prepir. Mir v duši je najpomembnejši!

3. Izključite otroke

Ločitev je ena od zelo hudih travmatičnih izkušenj, s katero se lahko sreča otrok. S tem ko ga želite pridobiti na svojo stran in mu podrobno pojasnjujete, kaj je storil oče (oz. mama), da preprosto ne morete in ne želite več živeti z njim, mu samo povečujete agonijo in bolečino. Zavedajte se dejstva, da imajo otroci radi oba starša. Kadar starša brezsramno obračunavata drug z drugim, otroka pa pri tem izrabljata za svojo egoistično igro kazanja moči in zlorabljanja nasprotnika, otrok postaja ladja, ki tiho tone. Pogosto se zgodi, da se starša v ločitvenih vlogah začneta vesti kot otroka, ki nista sposobna nadzorovati svojega ega. Medtem je otrok postavljen med njima kot nemočna žrtev, ki je prisiljena sprejemati in poslušati negativne zgodbe, opazke in kritike drug drugega. Otrok, ki je sam žrtev odnosa in okoliščin, mora v vojni med nekdanjima partnerjema postati psihiater, ki vsakemu od njiju pomaga nositi težo njune nezdrave komunikacije in neodgovornega starševstva.

4. Naslonite se na prijatelje

Zdravilni pogovor in zaupanje imata izredno blagodejno moč. Odprite se. Spregovorite o svojih čustvih, bolečini, prevari, krivdi. Izlijte vso svojo stisko v besede. Ko boste ubesedili notranje dogajanje in mu boste ob tem tudi sami priča z lastnimi ušesi, boste laže prenašali težo bolečine. Oprite se na ramo dobrega prijatelja ali prijateljice, ki vas bo pripravljena poslušati in prenašati znova in znova: »Hej! Spet sem jaz!« Ne obremenjujte pa s temi čustvenimi izlivi svoje najstniške hčerke, znanca, ki je obenem najboljši prijatelj vašega bivšega, ali naključne natakarice v vaši priljubljeni kavarni. Globoka čustva so rezervirana za globoka prijateljstva. Samo tam so resnično razumljena in sprejeta brez cenzure. Če ne zmorete zaupati, ubesedite svojo notranjo čustveno dramo v dnevnik.

5. Spomnite se, kdo ste bili pred zvezo

Se spomnite, kako je potekalo vaše življenje, preden ste postali del partnerske zveze? Kaj ste si želeli? Kakšni so bili vaši cilji? Načrti? Ko ostanemo sami, je pred nami odlična priložnost, da uresničimo to, kar smo si od nekdaj želeli, pa v zvezi nekako nikoli nismo našli časa, posluha ali priložnosti za tak podvig.

Ko smo del zveze, smo pogosto prisiljeni sprejemati kompromise, na primer kje jesti, kaj kuhati ali kam na dopust. Morda ste že pozabili, kaj vam je sploh všeč in kaj si želite? Obdobje po ločitvi je idealno za sprejemanje ali uresničevanje starih in obenem novih ciljev. Potrudite se znova vzpostaviti stik s seboj. Potovanja, izobraževanja, novi konjički, hišni ljubljenčki – preizkusite nove stvari in spoznajte, kaj vas resnično osrečuje. Zdaj imate svobodo samoraziskovanja. Pred vami je prazna paleta. Poslikajte si jo s svojimi najljubšimi barvami.

6. Ne trpinčite se s krivdo

Če ste nemara vi tisti ali tista, ki je s svojim vedenjem povzročila razpad zveze ali vložila predlog za ločitev, to odgovorno sprejmite, a z najmanjšo možno mero samoobtoževanja. Normalno je, da se boste zato počutili tudi obupane in pobite. Vendar se boste morali sprijazniti z dejstvom, da ne morete nazaj v preteklost in popraviti storjenega. Odpustite si in se zazrite naprej, v prihodnost. Življenje teče naprej.

7. Ne pozabite – čas celi rane

Četudi se ob ločitvi spopadate z bolečino, za katero imate občutek, da ji nikakor ne boste kos, vas mogoče vsaj malo pomiri dejstvo raziskav, ki kažejo na to, da smo ljudje prav ob čustvenih pretresih najmočnejši.

Spomnite se tudi vseh izgub, bolečin, stisk, ki ste jih v svojem življenju že prestali. Tudi takrat ste mislili, da bolečine ne bo in ne bo konec. Pa vendarle je izzvenela. Ostali ste zaceljeni. Mogoče vam je ostala brazgotina, vendar ste preživeli. Še vedno ste tukaj. Tudi ločitev je boleč proces. Morda boste končali s čustveno brazgotino več, a rana se bo nekoč zacelila. Bodite potrpežljivi s sabo. Kako dolgo bo trajalo vaše čustveno okrevanje, je precej odvisno tudi od tega, ali ste bili prevarani ali ste vi sprožili ločitev. Odvisno je od tega, ali imate otroke ali sta bila v zvezi samo vidva s partnerjem. Pri okrevanju je pomembna tudi vaša socialna mreža in podpora primarne družine, prijateljev, okolja. Ne nazadnje pa je zelo pomembna tudi vaša osebnostna naravnanost.

Samosprejemanje in samozaupanje sta ključna dejavnika pri vzpostavljanju čustvenega ravnovesja po ločitvi.

Leto dni po ločitvi je Sanja prerojena. Živi sama s sinom, ki redno obiskuje tudi svojega očeta. Ko gleda nazaj na proces ločevanja, že lahko ohranja čustveno mirnost. V obdobju ločevanja je menila, da mora »zmagati« in pred partnerjem in svetom dokazati svoj »prav«. Danes se zaveda, da ne gre za »zmago«, kdo ima bolj prav. Gre za indiferentnost. Ko ti postane vseeno za nekdanji odnos, za partnerja in za to, kaj si o tvojih dejanjih nemara mislijo drugi, ves svet, takrat si zares zmagal.

Ločitev, razveza, razhod, propad ljubezenske ali zakonske zveze – pri vsem tem gre za nekakšno pokopališče idealizmov, neverjetnih ljubezni, radostnih upov in skupnih sanj. Življenjska prelomnica, ki jo, glede na intenzivnost spremljajočih čustev, lahko enačimo celo s smrtjo ljubljene osebe.

Še več lepotnih, modnih, zdravstvenih in prehranskih nasvetov najdete v priljubljeni ženski reviji BZ (Bodi zdrava), ki jo lahko kupite tudi v prodajalnah dm po vsej Sloveniji.

***null***