V službi velikokrat sklenemo prijateljstva, poleg tega pa je to mesto, od katerega je v večini primerov odvisen naš mesečni dohodek. Če imate službo, v kateri ste vedno srečni in v kateri se ne spopadate s težavami, potem ste velika srečnica, kajti v današnjem času je vse več ljudi, ki v službo ne hodijo z veseljem, kar pa vpliva na njihovo duševno zdravje.  Vsi se moramo kdaj pa kdaj spoprijeti s stresom, strahom in občutkom, da smo na tleh. V večini primerov ti občutki izginejo, včasih pa se, žal, razvijejo v težave, kot je tesnoba ali depresija, ki lahko vpliva na naš vsakdanjik. Nekateri ljudje se nikoli več ne poberejo in do konca življenja potrebujejo pomoč. Za izboljšanje duševnega stanja lahko zlasti na delovnem mestu veliko storite tudi sami. Gre za sposobnost obvladanja lastne stiske. Sliši se nemogoče, a gre ravno za to, da je samopomoč spretnost, ki jo je treba vaditi. Naloga ni lahka, še posebno, če se počutite anksiozni, depresivni in nesamozavestni.

Predstavljamo vam deset načinov, ki vam lahko pomagajo. Lahko se zgodi, da boste samo enega ali dva opravili z lahkoto. A naj vas to ne ustavi. Lahko si za začetek izberete le tista področja, za katera mislite, da bi jih lahko opravili. Naj bo to vaš cilj. Pogovorite se o svojih občutkih. O občutkih na delovnem mestu je težko govoriti. Če imate kolege, s katerimi se lahko pogovarjate, ali vodjo, ki vas kdaj pa kdaj vpraša, kakšno je vaše počutje, je to že veliko. Ugotovite, s kom se počutite sproščeno in kdo vam lahko pomaga. Če ste odprti, o tem, kako se počutite na delovnem mestu, še posebno, če ste vodja, govorite s sodelavci, lahko jih spodbudite, da storijo enako. Lahko se zgodi, da v delovnem okolju vseeno ni osebe, s katero bi se lahko odprto pogovorili o svojih občutkih. V tem primeru se o svojih težavah in pritiskih na delovnem mestu pogovorite z nekom drugim, ki vam je blizu. Lahko je to vaš prijatelj, partner ali drug družinski član. Važno je, da pritiskov in negativnih občutkov ne zadržujete v sebi.

Bodite aktivni

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Teden dni premora za MasterChef Slovenija

Prihodnji teden se ne bomo zabavali v družbi tekmovalcev šova MasterChef.

Redna vadba lahko pozitivno vpliva na vašo samozavest, pomaga pri boljši koncentraciji, težavah z nespečnostjo, počutili se boste veliko bolje in tudi bolje boste videti. Seveda to ne pomeni, da morate vsak dan na fitnes ali teči maraton. Strokovnjaki pravijo, da bi morala večina ljudi poskrbeti za telesno aktivnost približno 30 minut na dan, petkrat na teden. Poskusite najti fizično aktivnost, v kateri uživate in za vas ni prenaporna. Če delate v pisarni, je fizična vadba sploh pomembna. Veliko boste storili že, če se odpravite na sprehod.

Jejte uravnoteženo prehrano

Hrana vpliva na naše počutje bolj, kot bi si mislili. Kratkoročno in dolgoročno. Uravnotežena prehrana je pomembna tako za fizično kot duševno zdravje. Največ težav s prehranjevanjem pa se seveda pogosto pojavi ravno na delovnem mestu. Poskrbite za redne obroke in veliko vode. Največ boste storili, če si naredite načrt. Premislite o svoji prehrani že dan prej. Lahko si obroke pripravite že doma ali pa premislite, kaj boste kupili za pod zob. Če se da, poskusite jesti zunaj svoje pisarne. Dogovorite se s sodelavci, pojdite skupaj na malico, kjer se lahko sprostite ob pogovoru. Poskusite se izogniti kofeinu in sladkorju.

Previdno z alkoholom

V Sloveniji se na delovnem mestu pogosto pojavljajo težave z alkoholom. To je namreč najlažji način za pobeg od realnosti. Zdi se, da se je pod vplivom alkohola lažje spopasti s strahom in težavami, a to je le začasna rešitev težav. Veliko ljudi ne pije alkohola na delovnem mestu, se pa z alkoholom sproščajo po službi ali ob vikendih, da bi odmislili težak delovni teden. Bodite pazljivi. Seveda ni nič narobe, če se malce sprostite v družbi prijateljev, a nepremišljeno popivanje lahko na dolgi rok pripelje do resnih težav.

Bodite v odnosih z drugimi

Odnosi so ključnega pomena. Delo v skupini, ki se podpira, je zelo pomembno za naše duševno zdravje pri delu. Žal ne moremo sami izbirati, s kom bomo delali, in če s sodelavci, vodjami in strankami ne boste pripravljeni sodelovati, lahko ustvarite napetost na delovnem mestu. Včasih se zgodi, da je potreben korak nazaj, dober premislek in soočenje s težavami. Delovna politika je lahko resen izziv, sploh če imate težave z duševnim zdravjem. Pomembno je, da najdete mentorja ali majhno skupino zaupanja vrednih sodelavcev, s katerimi se lahko pogovarjate o občutkih glede dela. Poskrbite, da boste ohranili svoja prijateljstva in družinska razmerja, tudi ko je delo intenzivno – ravnovesje med delom in zasebnim življenjem je pomembno, saj osamljenost lahko negativno vpliva na vaše duševno zdravje.

Prosite za pomoč

Žal v realnem svetu ni super herojev. Včasih se vsi naveličamo službe ali pa izgubimo voljo, ko ne gre vse po načrtih. Vsak delodajalec bi moral imeti program za pomoč zaposlenim. Te storitve so zaupne in so dostopne brezplačno. Do podpore za zdravje pri delu lahko dostopate tudi prek službe za kadrovske zadeve. Ne pozabite se obrniti na osebnega zdravnika. Ta vam lahko predlaga načine, kako bi vam ali vaši družini lahko pomagali, ali pa vas napotijo ​​k specialistu. Če imate težave, si ne zatiskajte oči, vedno obstajajo rešitve.

Vzemite si čas zase

Sprememba okolja in umik iz hitrega tempa je dobra za vaše duševno zdravje. To ne pomeni, da morate za nekaj tednov na dopust. Vzemite si vsaj petminutni premor od svojega dela, pojdite na čaj ali kratek sprehod. Med vikendom, ko imate čas, se odpravite na družinski izlet in odkrivajte lepote narave. Ni treba veliko, da preusmerite svoje misli z delovnega mesta. Ko ste pod stresom in imate veliko dela, se zdi še težje vzeti odmore – do katerih ste upravičeni –, ko jih najbolj potrebujete. Poskusite in načrtujte dopust, tako da boste vedno imeli odmor, na katerem si lahko odpočijete. Ko ste na dopustu ali doma, poskusite odklopiti delo. Če ugotovite, da se ne morete odmakniti, je to lahko znak, da morate ponovno proučiti svojo delovno obremenitev, saj to lahko pripelje do prevelikega stresa.

Poiščite si hobi, ki vas veseli

Vprašajte se, kaj radi počnete? V kateri dejavnosti najbolj uživate? Kdaj najlažje pozabite na težave? Uživanje v stvareh, ki jih radi počnete, lahko pomaga premagati stres. Dejanje, v katerem uživate, verjetno pomeni, da ste dobri pri tem, doseganje nečesa pa poveča vašo samozavest. Osredotočanje na konjiček, kot je vrtnarjenje ali reševanje križank, vam lahko pomaga, da za nekaj časa pozabite na svoje skrbi in spremenite razpoloženje. Super je, če svojo priljubljeno dejavnost lahko združite s svojim delovnim mestom. Sploh če gre za hobi, ki bi ga lahko opravljali s sodelavci – delovni kolesarski klub, knjižna skupina ali ustvarjalna skupina so odlična možnost za izboljševanje spretnosti z drugimi.

Sprejmite se

Različni smo. Namesto da bi se primerjali z drugimi, vam bo veliko lažje, če sprejmete sebe takšne, kot ste. Če se dobro počutite v svoji koži, se to pozna tudi na vašem počutju in samozavesti. Veliko lažje se boste lotili novih izzivov in tudi poznanstev. Samozavest vam bo vedno v pomoč, ko se boste znašli v težkih situacijah. Bodite ponosni na to, kar ste in kar ste do zdaj dosegli v življenju. Nič ni narobe, če sprejmete, da vam nekatere stvari niso pisane na kožo, a raje se osredotočite na tisto, kar vam gre dobro od rok. Če najdete kaj, kar bi želeli spremeniti ali če bi se želeli izboljšati, ne obupajte. Približujte se svojim ciljem z majhnimi koraki. Velikokrat se stvari zdijo nemogoče, a niso. Zavedajte se, da stvari ne pridejo čez noč. Vztrajnost vedno obrodi svoje sadove.

Skrb za druge

Skrb za druge je pogosto pomemben del ohranjanja odnosov z ljudmi, ki so vam blizu. Pomoč drugim vam bo dala občutek, da vas ljudje cenijo in potrebujejo, kar bo povečalo vaše samospoštovanje in samozavest. Prostovoljstvo je lahko izjemno koristno in vam lahko pomaga, da vidite svet z drugega zornega kota. To lahko pripomore k temu, da svoje težave postavimo v pravo perspektivo. Številna podjetja imajo prostovoljske priložnosti in programe družbene odgovornosti, ki osebju omogočajo, da se vključijo v delo v skupnosti.