Šole in vrtci pomembno vplivajo na prehrano in zdravje otrok ter mladostnikov. Sadje in zelenjavo otrokom ponudijo pogosto, a otroci zelenjavo vsakodnevno zavračajo.

Nacionalni inštitut za javno zdravje je v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah preverjal pripravo obrokov. Lani so spremljali 78 šol in vrtcev, ki v povprečju dnevno pripravijo 839 obrokov, izhaja iz poročila NIJZ o spremljanju prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih v letu 2018. Spremljali so tako kakovost obrokov kot kombinacije živil.

Večina šol in vrtcev obroke pripravlja v lastni kuhinji, takih je 82 odstotkov. Zunanji ponudnik pa obroke pripravlja za 18 odstotkov šol in vrtcev. Povsod je jedilnik objavljen na oglasni deski, večinoma ga objavijo tudi na spletni strani.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

V Benetkah od danes vstopnina za dnevne obiskovalce

V Benetkah bodo dnevnim obiskovalcem danes začeli zaračunavati za vstop v mesto, kar je prvi tak primer v svetu. Obiskovalci bodo morali ob določenih dnevih plačati vstopnino pet evrov, sprva poskusno do sredine julija.

Sadje in zelenjavo otrokom ponudijo pogosto, ribe pa redko

Strokovnjaki priporočajo vključitev sadja in zelenjave v vse obroke, in to počnejo v 76 odstotkih vrtcev in šol. V kosilo sadje in zelenjavo vključujejo skoraj vsi vrtci in šole (95 odstotkov). Nekoliko redkeje sta na krožnikih ob dopoldanski malici ali zajtrku (83 odstotkov) ter popoldanski malici (70 odstotkov).

Polnozrnati izdelki naj bi bili vključeni v polovico obrokov. Otrokom jih v vrtcih in šolah največkrat postrežejo pri dopoldanskih malicah, in sicer v okoli 48 odstotkih. Manjkat so na meniju pri popoldanski malici (38 odstotkov), v zgolj 23 odstotkih pa pri kosilu.

Mleko in mlečne izdelke naj bi otroci ter mladostniki zaužili predvsem pri dopoldanski malici, dopoldne jih kuhinje postrežejo v 44 odstotkih.

Belo meso strokovnjaki priporočajo v 40 odstotkih dnevnih obrokov. Podatki kažejo, da je bilo otrokom postreženo v 25 odstotkih kosil, v 13 odstotkih dopoldanskih malic in v 10 odstotkih popoldanskih malic.

Ribe in ribje jedi pa se na jedilniku pojavijo redko, čeprav se uživanje rib priporoča vsaj enkrat na teden. Med razlogi so težave pri transportu v dislocirane enote ter slabša izbira rib na trgu. Zato pogosteje pripravijo manj kakovostne, zamrznjene ribe oz. ribje izdelke.

60 odstotkov kuhinj enkrat tedensko pripravi dan brez mesnih obrokov, s čimer sledijo priporočilu strokovnjakov. Vsak dan je mesni obrok na voljo v 15 odstotkih šol in vrtcev. Vegetarijanski meni vsak dan pripravijo v 22 odstotkih šol in vrtcev.

Na jedilnike pa se, kljub temu da niso zdrava izbira, prepogosto uvrščajo pekovski in slaščičarski izdelki, že pripravljene slaščice, sladkani mlečni izdelki ter salame, hrenovke in paštete. Predvsem pri popoldanskih malicah so otrokom pogosto postreženi tudi predpakirani izdelki. V zadnjih letih pa se zmanjšuje vključevanje sladkih pijač v jedilnike.

Šole pri uvajanju manj priljubljene, a zdrave hrane pogosto popustijo željam otrok

Otrokom in mladostnikom najbolj teknejo sadje, sadne jedi, meso in mesne jedi ter priloge. Na krožnikih pa najpogosteje ostajajo zelenjava, zelenjavne jedi in juhe. Pogosto ostajajo tudi mleko in mlečne jedi, enolončnice, obare, buče ter namazi.

Za zmanjševanje ostankov vrtci in šole nove jedi uvajajo postopoma ali pripravijo degustacije. Učitelji otroke spodbujajo k poskušanju, z učenci pa se veliko pogovarjajo tudi o pomenu zdrave prehrane.

Vendar šole pri uvajanju manj priljubljene prehrane hitro popustijo željam otrok. Tako na jedilnike zdrave, a nepriljubljene jedi uvrščajo redkeje, prednost pa dajejo všečnim jedem.