Igor Žužek bi bil moral 26. novembra praznovati 60. obletnico rojstva. A kot so v izjavi za javnost sporočili iz Slovenskega Ljudskega gledališča Celje, žal priljubljeni igralec jubileja ni dočakal. »Globoko pretreseni sporočamo, da nas je včeraj, 9. novembra 2020, v popoldanskih urah mnogo prezgodaj zapustil član našega ansambla, sodelavec in prijatelj, dramski igralec Igor Žužek. Na svoji gledališki poti je bil zvest član našega gledališča. Sodelavec in prijatelj, ki nas je znal nasmejati ali pa je z nami delil svojo ljubezen do fotografije in potovanj. Dragi Žuži, pogrešali te bomo!«

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ko zob povzroča vnetje, zatekanje ter bolečine

Modrostni zobje so nepogrešljivi pri žvečenju in grizenju, vendar le takrat, ko ne škodujejo drugim zobem in ko normalno zrastejo v čeljusti. Žal pa velik del prebivalstva nima te sreče.

Igor je svoje prve korake v karieri nizal kot amaterski igralec, želja po uresničitvi sanj pa ga je vodila v Moskvo, kjer je diplomiral iz igralstva, nato pa se je vrnil v Slovenijo, kjer je vse od leta 1998 bogatil svet odrskih desk, filmov, nanizank in tudi reklam. Na svoji poti je obul tudi režiserske čevlje, ustvaril je namreč nekaj deset predstav, v gledaliških šolah pa kot mentor pomagal kaliti nove gledališke upe.

Žalostna vest o igralčevi smrti zaskeli zlasti ob enem izmed njegovih zapisov na družbenem omrežju, kjer razmišljal o minljivosti in svojem poslanstvu na tem svetu.

»Danes sem prebral v neki knjigi, da je nekdo, ki je vstopil v neko restavracijo, vzel v roke meni, in zagledal, da je pisalo na zadnji strani: "Zakaj si (sem) tukaj?" Upam, da sem si danes vsaj v neki meri odgovoril na to vprašanje. V sebi. A še veliko manjka. Manjka sedanjost. Zakaj za vraga sploh sem tukaj, zdaj v tem času, v tem okolju in med temi ljudmi. Kaj moram spoznati? Kaj popraviti in kaj spremeniti? Uf, težka bo. Sem potem res že na koncu poti? Ali šele na začetku? In sploh še nisem nikamor prišel? Zanimiva misel. Prinaša mi znova mladost.«

##FACEBOOK-https://www.facebook.com/izuzek/posts/10157800465008973##

Igorjeva bogata karierna pot

Kot so zapisali v Slovenskem Ljudskem gledališču Celje, je Igor Žužek postal član njihovega igralskega ansambla 1. septembra leta 1998,  na njihovem odru pa ustvaril več kot petdeset žanrsko raznolikih vlog. »Svojo gledališko pot na naših odrskih deskah je začel kot gost z vlogo Pikov fant v predstavi Hiša iz kart Borisa A. Novaka v sezoni 1997/98. Žal njegove zadnje vloge v predstavi Tista o bolhah publika ne bo mogla videti. Z njim smo se smejali in jokali, oboževalo ga je tudi otroško občinstvo. Njegove najbolj vidne vloge v zadnjih sezonah so bile Tovariš Pánczél v Naših skrivnosti Béle Pintérja, Starec, profesor književnosti v Nebeškem odredu Đorđeta Lebovića in Aleksandra Obrenovića, Fra Lorenzo v Romeu in Juliji Williama Shakespeara, blestel je kot Arthur Streckmann v Rose Bernd Gerharta Hauptmanna, kot Profesor Willard v Našem mestu Thorntona Wilderja, Carlson v Ljudeh in miših Johna Steinbecka, posestnik Stepán Stepánič Čubúkov, posestnik v Jaz vas ljubim Antona Pavloviča Čehova, Svistunov v Revizorju Nikolaja Vasiljeviča Gogolja. Kot odličen komik se je proslavil v številnih komičnih vlogah, nepozabna je gotovo njegova vloga Dr. Myersa v Sleparjih v krilu Kena Ludwiga. Predano se je loteval tudi vlog v predstavah za otroke in se otroški publiki priljubil kot Teta Cmok in Drugi mornar v Jakcu in breskvi velikanki Roalda Dahla in Davida Wooda, Vaščan in Miš v Pekarni Mišmaš Svetlane Makarovič, Modrijan v Sneguljčici Jacoba in Wilhelma Grimma, Debela Berta v Pikici in Tončku Ericha Kästnerja, Dvorjan v Cesarjevih novih oblačilih Milana Jesiha, Policaj Macelj v Mačku Muriju Kajetana Koviča. Posnel je tudi 21 kratkih in celovečernih filmov, epizodne vloge v nekaj nadaljevankah in nanizankah ter nekaj reklam. V amaterskih gledališčih je kot režiser postavil na oder nekaj deset predstav. Deloval je tudi kot mentor v gledaliških šolah v Kranju, Škofji Loki in drugod.«