V življenju moramo tudi skozi situacije, ki so težke, a čeprav so neprijetne, nas lahko ravno te oblikujejo v močnejšo osebo. Tudi Tjaša Vrečič ima za seboj grenke izkušnje, zaradi katerih v njej vse močneje tli motivacija, da si ustvari možnost za boljše življenje.

Tjaša je v zadnji oddaji Kmetije presenetila s solzami in izpovedjo, da si želi zmagati zaradi tega, ker bi ji glavna nagrada omogočila selitev na svoje, kar zanjo pomeni zlasti to, da bi imela v novem domu občutek varnosti. Gledalci smo izvedeli tudi, da njeno otroštvo ni bilo brezskrbno, še danes se namreč boji teme in pijancev. Kakšno zgodbo torej nosi s seboj? Tjaša je za njena.si spregovorila o neprijetni temi, o kateri se je prvič v življenju pogovorila tudi s svojo mamo.

Videli smo te v trenutku šibkosti, ob čemer se nisi dobro počutila, saj raje zavzemaš položaj v katerem imaš nadzor. Ti je žal, da si pred kamero pokazala svojo bolečino?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

Ni mi žal, da sem pred kamero pokazala svojo bolečino, kvečjemu sem zaradi strahu, kaj bo doma, ko bodo to videli po televiziji, po vseh teh letih zbrala pogum in se končno pogovorila z mamo. Končno sem ji na glas povedala, kakšne posledice so mi ti dogodki pustili in ji pojasnila, kako sem se počutila, ko sem vse to spremljala. In tako sva se končno skupaj zjokali ter prvič v življenju pogovorili o vsem, kar je bilo.

Kaj je v ozadju izjav, ki dajo slutiti, da ti tekom odraščanja ni bilo lahko?

Težko govorim o tem, to so zasebne stvari, poleg tega to razgaljanje bolečine pred očmi javnosti nikomur ne prinaša nič dobrega. Naj povem le, da gre za maminega partnerja, ki ga je spoznala, ko sva bili s sestro še majhni, jaz sem takrat obiskovala 3. razred osnovne šole. V tem obdobju sta imela veliko nesoglasij, kar je zaznamovalo moje otroštvo, saj je bil do mame zelo nasilen. Ostali so grenki spomini in strah.

Stanje se je kasneje torej izboljšalo, kako pa je vse to vplivalo nate?

Ja, res je, tudi sama sta se zavedala resnosti in se lotila reševanja težav v odnosu. Pogovorila sta se in delala na tem, tako da so se stvari izboljšale. Ampak rane so ostale, zato si jaz vseeno želim na svoje, čutim, da potrebujem to za mir v duši. Želim pa si seveda, da smo vsi srečni, le jaz bi bila raje za svojo srečo odgovorna sama.

Te preteklost spremlja tudi danes pri odnosih z ljudmi?

Včasih pogovori med sodelavkami in prijateljicami nanesejo na otroštvo in čeprav vsaki osebi želim le najboljše in sem vesela za vse, moram priznati,  da mi ob slišanem ni najlažje. Težko in boleče je poslušati pripovedi o brezskrbnem in lepem otroštvu, medtem ko ti po glavi rojijo boleči prizori. Človek je sočuten tudi takrat, ko malce popazi, pred kom opeva lepo življenje, lahko da je na drugi strani oseba, ki je prestala marsikaj hudega.

Prvič omenjaš strah in ranljivost, poznamo te namreč kot močno osebnost, ki se težje vživi v čustva drugih ljudi. Ali slednje pripisuješ preteklosti, ki si jo sedaj delila z nami? V kakšno osebo te je vse to oblikovalo?

Prepričana sem, da bi vse to vplivalo na vsakega človeka. Meni je na primer pustilo posledice, ki so v določenih situacijah dobre, včasih pa spet ne. Zaradi vsega, kar je bilo, sem postala zelo neomajna oseba, oblikovala sem močan karakter in odločnost. Ne pustim se provocirati, prav tako mi zelo težko kaj pride do živega. Tako da ja, preteklost me je oblikovala v močno žensko.

Je to razlog, da si tako zlahka kovala taktike v igri? Mnogi ti namreč očitajo pomanjkanje čustev do sotekmovalcev …

V takšnem šovu je vsekakor prednost, če nisi čustvena in občutljiva oseba. Ampak je pa to hkrati tudi slabost. Kot je bilo mogoče opaziti, zelo težko sočustvujem s človekom in ga tolažim, razlog pa je to, da imam vedno v mislih, da na svetu obstajajo še veliko hujše stvari. Ko torej nekdo od mene pričakuje nežnost ali sočustvovanje, tega enostavno ne znam pokazati, čeprav bi si želela. Tudi navežem se težko, ali nekomu odprem, saj sem morala biti v družini vedno močna in odločna. Moji mami sem bila steber.