Alenka Sivka je novinarka, publicistka in nekdanja radijka, ki se je leta 2009 podala na pustolovščino v 3. sezono resničnostnega šova Kmetija slavnih. Čeprav je bilo to ravno leto, ko so se za zmago potegovali znani obrazi, pa je bilo to hkrati tudi obdobje, ko je bila resničnostna igra zasnovana v precej bolj trdih, neizprosnih razmerah, prav takšnih, ki bi si jih želeli znova spremljati gledalci. Kaj zanimivega in sočnega nam je zaupala Alenka? Vabljeni k branju …

Alenka, ko danes kot novinarka in nekdanja udeleženka šova Kmetija pomislite na svojo izkušnjo in jo primerjate s sodobno izvedbo šova, kaj vas najbolj zbode?

Hm, razmere so bile morda res bolj »naravne«, vodo smo črpali iz vodnjaka in imeli stranišče na »štrbunk«, pa mrzlo je bilo kot hudič zadnji teden tam gor na Mrzlem vrhu, drugače pa so okoliščine podobne: ljudje, ki se ne poznajo med sabo, neke čudne in težke naloge, 24 ur skupaj z neznanci, brez telefonov in računalnikov, televizije, brez povezav z domačimi, seveda se ti občasno strga.

Kaj bi izpostavili kot najtežje preizkušnje, ki so jih takrat umestili v šov?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Bodo od zdaj naprej počitnice cenejše?

Sanjske počitnice na dosegu roke. Kako novi zakon olajša iskanje najboljših ponudb?

Meni je bilo najtežje zdržati s Salome, ki je imela obdobje najhujše tranzicije, jemala hormone, bila je res težka. Danes se seveda ne bi zapletala v prepire z njo, takrat pa sem se. Kar se tiče kmečkega dela, mi je pa zelo ustrezalo in sem ga rada opravljala. Vključno z zakolom prašičev. Najtežje je bilo ohranjati dobre odnose, ker konec koncev je šlo za šov, kdo bo katerega premagal in vrgel ven. Taktična igra. In na to nisi smel pozabit. In na to, da ti ljudje niso tvoji prijatelji, ampak nasprotniki v igri.

Znalo je biti pa tudi precej groteskno. Se spomnite Arturja Šterna, ki v prvih dneh predlagal, da bi uvedli gole dneve?

Artur je bil najbolj inteligenten človek na kmetiji. Že med vožnjo na kmetijo je ustvaril skupino štirih tekmovalcev, ki je potem zmagala, saj je naštudiral taktiko. Jaz je žal nisem, zato so me vrgli ven. Artur me je povabil v to skupino, pa sem zavrnila, trapa neumna. Potrebovala sem podporo, sploh, ker sem pisala knjigo, bi morala ostati čim dlje. Potem se je Artur zaljubil v La Toyo. Ali pa je zaslutil, da se mu obetajo sladki dnevi z njo. No, bolj noči. Prej je La Toya želela domov, potem pa ne več. In so »zahrbtno« skovali načrt proti meni. Njegovo golo paradiranje me pa sploh ni motilo. Ima kar lepo telo.

Vam je znano, kako poteka Kmetija v zadnjih letih ali vas resničnostni formati oddaj ne zanimajo več? Pa vas kdaj ob kakšnem videnem utrinku zasrbi jezik?

Še vedno zvesto spremljam Kmetijo, ker natančno vem, kakšni psihični pritiski se jim dogajajo, pa, ker me zanimajo odnosi na sploh. Odnosi med neznanimi in znanimi ljudmi, med prijatelji, med moškim in žensko, med zaporniki, med vsemi. In se zraven, ko gledam, spominjam svojih stisk in lepih trenutkov na Kmetiji. Ker moram reči, da mi je bilo tudi zelo lepo. Zvečer, ko smo sedli pred hišo, nad nami je bil nebroj zvezd, vsi naši glasbeniki, Goran Breščanski, Marijan Novina, Daniel Popović, … pa so nam prepevali svoje in tuje pesmi. Nepozabno. In se potem pogovarjali do jutra. In mi niso manjkali ne telefoni, ne računalniki, ne televizija. Dobro, manjkali so mi moji domači ljudje.

3. sezona Kmetije je bila ena izmed najbolj gledanih sezon, kar gre verjetno pripisati zlasti vključitvi znanih obrazov. Za tiste čase so bili tekmovalci kar odprte narave, kajne? So vas presenetili s svojim vedenjem pred kamero?

Niti ne. Glasbeniki in ostali znani Slovenci so že po naravi ekshibicionisti, zato me to ni presenetilo. Jaz sem bila najprej pred kamerami rahlo zadržana, potem pa sem se čisto sprostila. Bila je lepa in koristna izkušnja. Kljub trdi tekmi.

Na podlagi izkušnje z resničnostnim šovom ste napisali tudi knjigo Kmetija slavnih norcev. V njej ste razkrili sočnosti iz zakulisja, ki bi zagotovo šokirale tudi današnje gledalce, ki so marsičesa vajeni. Ste imeli po izidu knjige kakšne težave? Recimo s sotekmovalci, TV hišo?

Po izidu sem imela samo težave v lastni medijski hiši, z urednikom, ki ni hotel izdati knjige, češ, da se ne bo prodajala, potem pa mi je delal težave, ko sem jo izdala sama. Sotekmovalci niso imeli pripomb, s TV hišo pa sem že pred odhodom v šov podpisala aneks k pogodbi. Sicer je ne bi smela izdati tri leta po šovu.

Danes gledalci resničnostnih šovov odkrito negoduje nad tekmovalci, ki niso neznanci, hkrati pa številke razkrivajo, da jih ravno znani obrazi najbolj pritegnejo, pa če to priznajo ali ne. Zakaj gledati nekaj, kar vzbuja slabo voljo – kako si razlagate ta vse bolj razširjen pojav?

Ah, gledalci niso nikoli povsem zadovoljni, pa radi negodujejo, hkrati pa pozorno gledajo, kaj se dogaja. In seveda je bolj zanimivo gledati pod prste znanim kot neznanim. Nekatere je sram priznati, da gledajo ta »pritlehen« resničnostni šov, ki naj bi poneumljal ljudi. Zakaj poneumljal? Če si pozoren gledalec, se lahko naučiš odnosov, kako sobivati z različnimi ljudmi, kako priti skozi nenavadne situacije … Mene Kmetija ne poneumlja, kvečjemu nasprotno. In me ni sram priznati, da jo z veseljem gledam še danes. Ravno včeraj sem si ogledala prvi del in komaj čakam naslednjega.