Naj kar takoj razčistimo, zgodba Lare Goršek Kos bo v nadaljevanju predstavljena zgolj in samo zaradi ozaveščanja o tem, kaj se dogaja ob na prvi pogled običajnih druženjih v klubih in lokalih. Objava ni namenjena temu, da vas prestraši, kot tudi ne, da vam bo služila kot filter za prelivanje sodb. Larina zgodba naj bo predvsem opomnik, da se utripa mestnega družabnega življenja ni modro udeleževati preveč brezskrbno in v veri, da se nam ne more pripetiti nič slabega. Zato je pomembno, da veste, na kaj je potrebno biti pozoren, kako preprečiti travmatične izkušnje in kaj storiti, če posumite, da so vam podtaknili drogo za posilstvo.

Lara nam je zgodbo zaupala že pred časom, po letu dni psihičnih stisk, ki se povečujejo zlasti z nerazumevanjem okolice, pa je sklenila, da o vragu, ki ji krati nočni spanec, spregovori na družbenih omrežjih …

Larina zgodba

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Challe Salle bo spet postal očla

Glasbenik je z ženo Yvonne potrdil, da v letu 2025 prihaja dojenček.

»Danes je eno leto od zabave, na kateri so mi v pijačo podtaknil drogo. V tisti noriji sem si konkretno porezala kite in živec na mezincu. Ta prekleti mali mezinček, zaradi katerega mi roka še danes deluje na 80-90 odstotkov moči in mi hkrati povzroča probleme tudi v ramah in hrbtu. V bistvu sem za tale zapis kar dolgo zbirala pogum, ker sem imela težave s spominom. Poleg tega mi je neverjetno veliko ljudi vztrajno vzbujalo občutek krivde, da sem si sama kriva,« je pričela s pripovedjo Lara in razložila, kako krutih očitkov je bila v minulem letu deležna, čeprav sploh ne popiva in je nekaj požirkov koktajla naredila zgolj zaradi vztrajne vzpodbude tretje osebe.

»Očitkov sem bila deležna celo od bližnjih, od katerih bi pričakovala več razumevanja. Ljudje, ne delajte tega, ker to ni kul. Če nimate empatije in razumevanja, je bolje, da ste tiho, kakor pa da dajete žrtvi (ker to žal smo) še slabši občutek o sebi in vsem skupaj.«

Leto življenja v grozljivki

Lari je ob zaužitju podtaknjene droge silovito podivjal adrenalin, ob čemer je zaradi navala strahu in stiske utrpela poškodbo. Veliko težav ji je povzročal tudi meglen spomin, najbolj od vsega pa jo boli, ker ni bila deležna zaščite in podpore.

»Pri sebi sem v nedogled premlevala, kaj sem zaje*ala? Zakaj se je to zgodilo meni? Zakaj bi mi kdo hotel škodovati? A je bilo nekomu samo pač zabavno? Noro veliko časa sem imela za premišljevanje in obnavljanje dogodkov. Vedno znova in znova sem pregledovala videoposnetke, fotografije in sporočila iz tiste noči. Desna roka - moja ta močna roka, je morala 6 do7 tednov popolnoma mirovati, potem pa je sledila še nekaj mesečna rehabilitacija. In ker ni šlo po predvidenih načrtih, sem imela maja še eno operacijo, preden so se zares začeli kazati znaki izboljšanja. Saj sestavila se bom, še vedno sem se, samo to traja ... Poleg tega se še vedno sprašujem, zakaj jaz? Zakaj sem tako noro drastično reagirala, zakaj tak paničen napad, zakaj sem ostala sama tam v tistem klubu, zakaj se tako malo spomnim, zakaj takšna reakcija drugih oseb, ki so bile prisotne?«

Larin prvi jasnejši spomin na travmatično noč sega šele v čas, ko je bila deležna zdravniške oskrbe. Zdravnikom in ostalemu osebju je za pomoč, razumevanje, prijaznost in podporo neizmerno hvaležna. »Tja sem prišla v groznem stanju, ti zlati ljudje pa so mi po najboljših močeh pomagali. Takrat se še niti nisem zavedala, kaj se je zgodilo. Prav tako nisem dojela, kako resna je poškodba, niti tega, da bi bilo lahko veliko hujše,« je pojasnila in se dotaknila zgodb, o katerih se v javnosti ne govori ravno zaradi tega, ker žrtve niso deležne primerne podpore.

Tudi v Sloveniji zgodbe kot iz filma

»Poznam zgodbe punc, žensk, ki so jim podtaknili droge, jih posilil in kar nekje odvrgli. Poznam take, ki so jih posilili, posneli in izsiljevali. Poznam in zdaj tudi razumem njihov strah, da ti ne verjamejo in da ti celo naprej vržejo, da si si sama kriva. In ta občutek, ko se nekako moraš sprijazniti, da nikoli ne boš izvedel, zakaj se je to zgodilo in zakaj ravno tebi,« je strta Lara, ki jo pesti zlasti molk tistih, ki bi ji lahko pomagali do odgovorov in pravice.

Vem, da zame ta zapis ne bo ničesar rešil, mogoče pa bo dal komu za misliti. Mogoče bo kdo prej pomislil, preden bo nekoga kar vnaprej obtožil, da si je sam/a kriv/a. Mogoče koga spodbudi, da bo dal dejansko prijavo na policijo. Ker jaz sem to zafrknila in zelo mi je žal,« je zaključila Lara, ki se je sprva namenila na policijo, a je zatem podlegla prepričevanjem, da si bo s prijavo zgolj nakopala težave. Danes predvsem upa, da bo roka pravice dosegla vse zlovešče predatorje, ki tako lahkotno posegajo v življenja svojih tarč.

Larin primer seveda ni osamljen. Pri reviji Jana so nedavno pripravili prispevek o drogah za posilstvo, kjer si lahko preberete tudi opozorila in navodila policije, UKC Ljubljana in društva za pomoč žrtvam nasilja. Prispevek si lahko preberete TUKAJ.