»Že kot mlad fant sem spoznal Mileno in se z njo tudi poročil. Bila sva   mlada, nadobudna in spolno zelo aktivna. A   otroka ni in ni bilo. Bila je že prava panika v   družini, saj tudi brat ni imel otrok. In prav to je bil najbrž razlog, da sva šla z Mileno vsak   svojo pot. Potem je prišla usodna ohcet, na   kateri sem igral in tam spoznal žensko, ki   je postala moja druga žena. V tem zakonu  se nama je rodila hči Aleksandra. A tudi ta  zakonska sreča ni trajala dolgo in po trinajstih letih je bilo vsega konec. Ločila sva se.   Prav tako je po trinajstih letih razpadel tudi   zakon moje žene iz prvega zakona. Z Mileno sva spet navezala stike in obnovila svojo ljubezen. Skupaj sva ostala 24 let, a je žal izgubila boj s hudo ljubeznijo – z rakom na pljučih. Po njeni smrti mi je bilo zelo težko.  Spet sem ostal sam. Ker sem delal kot strojevodja in sem imel bonificiran staž, sem se upokojil že pri 51 letih in zdaj sem že 24 let   v pokoju. Bil sem vesel in srečen, z Mileno   sva res uživala, dokler ni najine sreče prekinila smrt. Sem muzikant in veseljak, veliko  sem med ljudmi, a kljub temu je manjkala  tista pika na i, življenje v dvoje.«

Sam se v šov ne bi prijavil

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

Miroslav   pravi, da se v šov Ljubezen po domače sam   nikoli ne bi prijavil in o tem ni niti razmišljal.   »Za to so krivi prijatelji, s katerimi smo se   srečevali v gostilni, in gostilničarka, ki je vse   skupaj spodbujala. Zaradi tega sem bil jezen   nanjo, zdaj pa sem vsem hvaležen za zanimivo izkušnjo,« je zadovoljen Miroslav, ki ga ni  bilo prav nič strah, ko je domov pripeljal kar   štiri ženske hkrati, saj so se neizmerno zabavali. Ker je kot muzikant veliko nastopal, je   vseskozi srečeval ljudi, zato ni čudno, da je   tako komunikativen.

Samouk z velikim veseljem do glasbe

»Sam sem se začel učiti  igrati na kitaro in sem igral v bendu, kjer je  bil tudi moj brat. Sicer so mi večkrat očitali,   da morajo ponavljati zaradi mene, a sem se s   časom tudi jaz naučil. Ko sem bil pri vojakih,   mi je umrl oče. Ob vrnitvi v vojašnico sem   s seboj odnesel harmoniko in v konjušnici   včasih raztegnil meh.«   No, mi smo se prepričali, da lahko preseneti tudi z igranjem orglic, blizu pa so mu  tudi ročna dela.

Spreten pri ročnih delih

»Rad ustvarjam z lesom in  kovino, najbolj sem vesel, kadar kaj delam.   Lotim se čisto vsega in to je moj izziv. Leta   2007 sem po mamini smrti prodal hišo in se preselil na vikend, ki sem ga postavil sam.   Zdaj je to manjša družinska hiša, v kateri  sem srečen sredi narave.«  

Strasten motorist

»Že od majhnega   sem na motorju, najprej je bil to očetov moped. Skozi leta sem si nabiral izkušnje, a ko  sem pred leti sedel na bratrančev potovalni   motor, me je takoj prepričalo, da je to nekaj   pravega zame, pa tudi pokojna žena Mile-  na je bila navdušena. Takrat sem bratranca   prepričeval, naj mi motor proda, a ni želel,  zdaj ko imam svojega, mi ga pa ponuja,« se  nasmeji Miroslav, ki še dodaja, da je v življenju srečen, le malo ga pestijo zdravstve-  ne težave. »Rad sem hodil v gore, tudi na   Triglavu sem bil. Zdaj tega ne zmorem več,   saj so mi zamenjali kolk, kmalu bo treba še   drugega. To me seveda ovira pri hoji, sicer   pa se odlično počutim.«