Prav nasprotno – Siniša Vasiljev je brez dlake na jeziku in vedno pove, kar misli. Modni oblikovalec samouk je tudi ljubiteljski kuhar, v šovu pa je pristal, ker ne želi vsega življenja presedeti za šivalnim strojem. Kot pravi, je to zanimiva izkušnja, čeprav se zasebno ne omejuje s pravili in ne kuha po receptih.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Tejino slovo: Jaz grem dalje!

Tokrat o izločitvi niso odločali tekmovalci, pač pa tehtnica. Shujševalni šov je zapustila Teja, ki je v tem tednu izgubila manj kot pol kilograma.

Da znajo mladi, predvsem fantje, v današnjih časih kuhati, je prava redkost. Gre pri Siniši Vasiljevu za tako veliko strast ali je to posledica mamine vzgoje? »Odraščal sem v tipični slovensko-balkanski družini, kjer smo vsi – ne glede na to, ali je bila to ženska, moški ali otrok – delali vse. V mestu, kjer sem odraščal, sem bil deležen številnih opazk. Bil sem Bosanec, Albanec, šiptar, čefur, zato sem dobil trdo kožo. To mi marsikdaj pride prav in ne obupam prav hitro. Od nekdaj sem čutil željo po dokazovanju,« se opiše, a seveda ne moremo mimo vprašanja, ali je bilo tako tudi s šivanjem. Kaj se je zgodilo, da je Siniša sedel za šivalni stroj? »Moja kolegica je bila šivilja in vedno sem občudoval, kaj vse ustvarja. Pa sem si nekega dne rekel, zakaj ne bi tega počel tudi jaz. Sem modni oblikovalec samouk. Delam vse, hlače, suknjiče, majice … So pa moji modeli malo drugačni in štrlijo iz povprečja, tako kot jaz.« Siniša pa je dobro unovčil tudi svoje kuharske sposobnosti. Ker je zgovoren in zna s pravimi argumenti prepričati ljudi, je več kot primeren za promotorja gospodinjskega aparata, ki je pri kuhi že skoraj nepogrešljiv.

In zakaj se je odločil za sodelovanje v kuharskem šovu MasterChef? »Zato, ker želim dokazati, da kuhanje ni tako stresno, kot ga nekateri predstavljajo, in zato, ker ti kuhanje omogoča veliko svobode in kreativnosti. Pa tudi zato, ker imam slonjo kožo in me nič več ne spravi s tira. Kljub temu je šov svojevrstna izkušnja. Okoli tebe so kamere, zato se včasih ne morem zbrati in se osredotočiti na kuhanje. Zgodi se mi celo popoln mrk in pride trenutek, ko se ne morem zbrati, ko se ne morem spomniti niti tega, kako se speče jajce na oko,« se smeje, potem pa doda, da so tu še sodniki, o katerih ima svoje mnenje. »Zanimivi so, vsak po svoje. Bine te pogleda tako, da bi potreboval orožni list, in reče: Kaj je, sinko? Za Luko ne vem, ali bi ga poslal za dva tedna na dopust ali delat na njivo. On je en tak kmečki fant z ogromno znanja. Karim je kralj sladic, zato ga najbolj spoštujem, saj so sladice moja strast. Včasih mi gre na živce, ker sili v detajle, a na koncu spoznam, da je prav to največja skrivnost do uspeha.«

Siniša se je v oddaji naučil, kako pomembna je v kuhinji organiziranost, saj tega prej ni vedel. S pridom pa uporablja tudi znanje, ki mu ga je dala mama. »Bil sem star komaj štiri leta, ko sem mamo opazoval pri kuhi. Predstavila mi je različna zelišča in začimbe ter mi povedala, za kaj se uporabljajo,« se spominja in priznava, da v kuhinji, čeprav mu zamisli ves čas kar letijo iz glave, najraje pripravlja preproste in tradicionalne jedi, sanja pa o tem, da bi morda nekega dne imel svoj gostinski lokal.