Skuhinjo sem povezana že od mladih nog. Vsa navdušena sem opazovala babico in mamo, kako kuhata in se spretno vrtita okoli štedilnika. Brez receptov in kompliciranja so nastajale čudovite in zelo okusne jedi. Sama pa jima nisem prav veliko pomagala, včasih sem kaj pomešala in pokusila, uživala sem namreč v trenutkih, ko sem ju opazovala,« pravi Anja Fir, ki pri hrani ni preveč izbirčna. »Tako kot večina ljudi imam tudi jaz najljubšo jed, to so polnjene paprike, takoj za njimi pa paprikaš in vlivanci. Prisegam na domače jedi, ne maram pa fižola, tako da pasulj in prebranec, pa če sta še tako odlična, pri meni odpadeta. Kljub temu mislim, da je ni jedi, ki je namenoma ne bi skuhala. Izogibam se pripravi jedi iz fižola, a če je treba, se lotim tudi tega, za recept pa bi poklicala mami.«

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

Čeprav Anja prihaja iz Bele krajine, ki slovi po odlični kulinariki, je navdušena nad tujimi jedmi.»Zelo sta mi všeč italijanska in azijska kuhinja, čeprav sta različni. Italijanska bolj spominja na domače okuse, najraje imam testenine z različnimi omakami, saj ponujajo veliko možnosti za eksperimentiranje. Pri azijski kuhinji pa mi je všeč kombinacija okusov, ki so lahko sicer zelo nenavadni, a kljub temu se odlično ujemajo.« Sodelovanja v kuharskem šovu ne obžaluje, pa čeprav je morala za to narediti tvegan korak proč od varnosti. »Vesela sem, da sem zbrala dovolj poguma in se odločila dati odpoved v službi, a zaradi tega nisem prav nič v skrbeh. Prepričana sem, da se bo zame našlo delo v kateri izmed kuhinj, česar se že zelo veselim. Kuhanje je moja strast, to delam s srcem in mislim, da se to tudi opazi.«

Čeprav glede na mojstrovine, ki jih pripravlja, marsikdo misli, da ima za seboj veliko let kuharskih izkušenj, pa to ne drži. »Bolj resno sem začela kuhati malo pred pandemijo. Prej sem skuhala predvsem zato, da nisem bila lačna. Med epidemijo sem si dala duška, socialni stiki so bili okrnjeni, in ko smo se srečali s prijatelji, sem poskrbela, da sem kaj dobrega skuhala. Z veseljem sem jih opazovala, kako so uživali v mojih jedeh, druženja ob hrani pa so tako in tako zelo zanimiva in pristna. Takrat me je kuhanje zares pritegnilo in začela sem neverjetno uživati, preizkušati nove recepte, eksperimentirati.«

Kuhanje pa ni edini Anjin konjiček. »Zelo rada potujem in spoznavam skrite kotičke sveta, predvsem pa kulinariko. Potovanja ti odprejo nova obzorja, naučiš se veliko novega o državi in ne nazadnje tudi o sebi. Veliko berem, obiskujem muzeje, včasih pa vzamem v roke ukulele in si kaj zaigram.« Anja je prav posebna punca, drzna in nekoliko štrli iz povprečja. »Tak je pač moj stil. Moji zelo kratki lasje me morda naredijo malo bolj resno, a v resnici nisem taka. Pri kuhanju se rada igram s sestavinami in okusi. Čeprav znam biti tudi drzna, se h kuhanju spravim zelo premišljeno in že prej logično razmislim, kateri okusi gredo zraven. To so tiste prednosti, zaradi katerih verjamem vase in prepričana sem, da bo kuhanje postalo moj poklic.« V šovih, kot je MasterChef, se rodijo tudi prijateljstva. »S sotekmovalci smo se odlično ujeli, saj je bila energija med nami neverjetna. Družili smo se tudi po snemanju, si ogledali kakšno kuharsko oddajo ali film, igrali različne igrice. Najbolj pa sva se ujeli z Brino, ki je bila nekaj časa tudi moja cimra. Zelo sem bila žalostna, ko je zapustila šov, saj je imela iskrico v očeh in prepričana sem, da bi lahko pokazala še več. Pristna prijateljstva so se stkala tudi z Nikom, Žigo in Zalo, s katero podobno razmišljava in se odlično dopolnjujeva.« Anja pravi, da bi, če bi zmagala, denar porabila za potovanja in da bi spoznala še več kulinarike, pa tudi za kakšen bolj zahteven kuharski tečaj.