Energična, vedno nasmejana in iznajdljiva tekmovalka šova MasterChef Slovenija Lidija Subašić pravi, da je želela pred kamerami biti pristna, takšna, kot je tudi v resničnem življenju, kar ji je tudi uspelo. Kako in zakaj se je očarljiva Ljubljančanka zasidrala v srca gledalcev, nam je takoj postalo jasno, ko smo spoznali njeno mamo Jagodo, ki jo odlikujejo dobra volja, srčnost, iskrenost, nepozabljiv nasmeh in energija, ki ji ni para.

Še preden se je od parkirišča pred vhod restavracije Kaval skozi dežne kaplje prebila Lidija Subašić, smo že vedeli, da pred nami stoji njena mama Jagoda. In ko sta mama in hči, obe nasmejani, združili moči, je bilo, kot bi posijalo sonce. In natančno s to energijo 28-letna Ljubljančanka navdušuje v kuharskem šovu. »Meni je bilo na začetku šova zelo pomembno, da se predstavim taka, kot sem. Ko se je šov začel predvajati, so mi vsi moji najbližji rekli: ‘Lidija, to si ti, ista si, kot si v resničnem življenju!’« pravi Lidija, mama Jagoda pa dodaja:

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Bodo tudi iz omar drugih znanih obrazov padli okostnjaki?

Zlatko je odprl Pandorino skrinjico. Obračun med raperjema je opogumil dekleta, ki so sklenila prekiniti molk. Bo situacija na plan zvabila tudi mlade fante, ki se že dolgo skrivajo 'v omarah' nekega drugega izvajalca?

»V naši hiši je domače okolje, je družina, je sproščenost … ampak to, kar je Lidija na televiziji, je njena prava osebnost, ki je enaka doma in v družbi. To je moj otrok in neizmerno sem ponosna nanjo.« Lidija je bila vedno polna energije, že kot otrok je bila hiperaktivna in vključena v več dejavnosti hkrati. »Vem, da sem vedno morala početi več dejavnosti hkrati, samo ples ni bil dovolj, zraven sem hodila še na klavir, v dramsko šolo, na odbojko, v pevski zbor. In še danes sem taka,« priznava mladenka, ki je pred leti kot članica plesne šole Artifex osvojila naziv skupinskih svetovnih prvakov v hip hopu.

Svojo neusahljivo energijo pripisuje tudi maminemu vplivu, saj je Jagoda doma vedno skrbela za zabavno vzdušje. A diplomirano politologinjo s širokim nasmehom je vedno bolj kot pisarna privlačila kuhinja. »Starši so me vedno spodbujali k izobrazbi. Najprej sem želela biti zdravnica, a sem pozneje ugotovila, da s takimi ocenami, kot sem jih imela kot najstnica, ki so jo razganjali hormoni, to ne bo šlo. (smeh) Po gimnaziji sem diplomirala na FDV, potem pa je prišla kuharija in sem spoznala, da je to moje poslanstvo.«

Družinska tragedija

Lep odnos med Lidijo in njeno mamo je izjemno močan, pred petimi leti pa ga je še okrepila družinska tragedija – Lidija je izgubila očeta, Jagoda moža. »Od samega začetka smo bili zelo povezana družina, iz tistega šoka pa je nastala vez, ki jo imava še danes,« pove Jagoda, Lidija pa doda: »Moja logika, gledano z vidika otroka, je: imaš dva starša, in ko enega izgubiš, je konec in veš, da boš nekoč izgubil še drugega, ker tak je cikel življenja. Moja mami pa je ostala brez življenjskega partnerja, kar je po mojem huje, kot če izgubiš očeta. Je pa to zelo velika luknja v mojem srcu. Bila je ljubezen in zato, ko se spomnim na očija, so zraven vedno prisotni smeh, radost in sreča. Jaz vem, da je on dal vse zame. Z mami, ki je po duši mladostna in je od vseh nas bolj zabavna, se zaradi vsega nekako še bolj najdeva in dopolnjujeva. In zato je najin odnos prej prijateljski kot pa odnos med mamo in hčerjo,« prizna nasmejana Lidija.

Jagoda pa dodaja: »Ne vem, ali se ona tega zaveda ali ne, jaz se še kako dobro zavedam, da sem v vsakem trenutku poskušala, da ona tega ni čutila, da ji ne bi bilo še bolj hudo. Opazila sem, da Lidija takšna čustva rada zadrži zase, to je neka njena intima, ki je ne želi deliti z drugimi, rada jo ima zase, jo nosi v sebi in s tem živi.« Lidija ob tem doda: »Najbolj pa sem ji hvaležna, da je bila vedno ob meni, da me je vzgajala, me podpirala, motivirala in me gnala naprej. Mislim, da imam sama po njej to, da v meni vzbuja ustvarjalnost, pa ne mislim samo v kuhinji, temveč v vseh sferah življenja. Da sem vedno pripravljena narediti nekaj malo drugače, da se ne zadovoljim z nečim osnovnim in da rada posegam po višjem.«

Priljubljena masterchefovka prizna, da je mama tista oseba, na katero se najprej obrne. »Rada jo vprašam za nasvet, čeprav začenjam malo filtrirati, kaj vprašati, ker vseeno nočem, da jo kdaj preveč skrbi. Morda je bila očetova smrt tudi neki mejnik, da veliko stvari raje predelam sama. Ampak, ja, kadar potrebujem pomoč ali nasvet, rade volje vprašam mami.« V tem primeru, pravita, vedno velja ena stvar: ni sramotno pasti, sramotno je ostati na tleh! »Saj padamo vsi, a se je potem treba pobrati. Ni druge. Veste, Lidijo sem vzgajala v tej smeri, da nikoli v moji vzgoji, pa tudi v moževi, ni bilo ukazov, skorajda ni bilo nikoli kazni, bila pa je predstavljena negativna stran določenega trenutka ali situacije. Na primer, sem vprašala, kaj bi ti izbrala, in če je izbrala napačno stran, sva z možem pojasnila, kaj so plusi in minusi, in to je bilo to in še dandanes je tako. Ko pride k meni po nasvet, najprej predstavi situacijo in svoj vidik problema, potem pa vpraša, kaj jaz mislim. Kljub temu, kar jaz povem, se še vedno na koncu odloči sama. Na to sem ponosna, ker vidim, da se vse vlaganje v otroka obrestuje, in ko se kažejo njeni rezultati, mi je to v velik ponos,« se pohvali srčna mama.

Lidijina ljubezen do kuhanja se je začela pri babici, ki je bila njen prvi vzor v kuhinji: »Babi me je naučila osnov kuhanja in v meni prebudila strast do okusne hrane.« Kljub temu da mama tudi rada kuha, je Lidija tista, ki doma najpogosteje v roke vzame kuhalnico. »Priznam, večinoma kuha hči. Pa veste, zakaj? Ne zato, ker boljše kuha, temveč zato, ker je potem meni lažje. Jaz njenih jedi nikoli ne skritiziram, ona pa moje večkrat,« še v smehu prizna Jagoda. Ne glede na razplet v šovu MasterChef pa namerava Lidija ostati v kulinaričnem svetu in si želi odpreti nekaj svojega.