In res. Po daljšem obdobju žalovanja je spoznala Primoža, se vanj zaljubila, septembra lani sta dobila hčerko Tiano, pred kratkim pa sta se še poročila v Goriških brdih, kjer sta se spoznala. Sprva sta samo prijateljevala, pred dvema letoma pa začela resno zvezo. Civilna poroka je potekala pred vilo Vipolže, cerkveno pa sta imela v cerkvi sv. Martina v vasici Šmartno. Na poroki je bilo nekaj več kot sto gostov, za vse priprave pa je potrebovala le dva meseca. »Zamisli sem razvijala skozi nit najine vodilne barve in sprejemala pomoč prijateljic. Tako so družice imele obleke iz svile v enaki barvi, kot sva izdelala metuljčke za družabnike. Riž mi je uspelo pobarvati v vodilno barvo, zraven pa sem pobarvala še pol kuhinje. Etikete na plastenkah z vodo in steklenicah z vinom, listki na konfetih in sedežni red so imeli enake vzorce in seveda vodilno barvo. Za oblikovanje in njihovo izdelavo je poskrbela moja prijateljica Jana. Poročno obleko sta mi pomagali izbrati družica Ana in mama v butiku, bila pa je nonino darilo. Cvetličarna iz Solkana je poskrbela za viseč poročni šopek, ženinov naprsni šopek in hčerkino zapestnico z orhidejami v vodilni barvi. Želela sem jih tudi v namizni ikebani, na limuzini in na edinstveni petnadstropni poročni torti z vodometom. Orhideje so bile tudi v poročni pričeski. Zadnje tri dni je bil svet postavljen na glavo, vse priprave in krasitve, ki jih prej ni bilo mogoče izvesti, smo izvajali dan pred poroko, brez pomoči prijateljev in prijateljic pa mi ne bi uspelo izpeljati zastavljenih ciljev. Z Ano, ki je izdelala vse poročne šopke za družice in vse namizne ikebane iz šlajerja in belih vrtnic, sva se lotili krašenja jedilnice, pri tem pa sta nama pomagala moj partner in Jana, ki sta skupaj prekrivala rdeče zavese v dvorani v belo in jih okraševala z vrtnicami in pentljicami v najini vodilni barvi,« je naštevala vesela nevesta. Na poroki sta bili seveda tudi obe hčerki. »Kljub razliki v letih sta zelo navezani druga na drugo. Starejša je bila zelo ganjena, nosila je prstana in tako sodelovala pri obeh obredih, pri mojem vstopu v cerkev pa je hodila pred menoj in potresala tla s cvetovi vrtnic. Najmlajša je vse pridno spremljala in vsake toliko komu namenila nasmeh.«