Tara se je bilo težko posloviti iz POP IN-a?
Priznam, da so zelo mešani občutki. Vedno sem si želela, da bi bila del takšne oddaje, kot so Zvezde plešejo. Težko sem se poslovila od ljudi, a seveda vsi ostajamo v isti hiši in se bomo še naprej videvali. Sem zelo čustven človek in se na ljudi zelo hitro navežem, zato me takšne stvari zelo ganejo.

Kdo vam je dal na začetku, ko ste prišli na POP TV, najboljši nasvet?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Najprej me je seveda sprejela glavna urednica Tjaša Slokar Kos, kasneje mi je veliko pomagal Jure Tepina, ki je precej bdel nad mano. Seveda pa tudi Ota Roš, Polona Jambrek, Tanja Divac in Simon Vadnjal. Simon je bil potem tudi čez celo leto ves čas z mano, ker je bil redaktor in mi veliko pomagal in me veliko naučil. Vsi so mi bili vedno pripravljeni pomagati in sem jim zares hvaležna.

Bi lahko rekli, da so vam Zvezde plešejo morda zdaj celo bližje, kot pa vam je bil POP IN-a na začetku?
Mogoče res, ja. Se bo pa zdaj, ko bo ta proces snemanja dodobra stekel, pokazalo, kako se bomo ujeli. Razlika je tudi v tem, da je POP IN tudi malo novinarsko usmerjen, tega pa pred tem nisem nikoli delala in mi je bil to morda malo večji izziv. A seveda bodo Zvezde plešejo zelo velik izziv, saj česa takšnega, tako velikega v svoji karieri še nisem delala. Še nikoli nisem imela tako velike vloge in tako zelo odgovorne.

Ste morda potiho upali, da boste še naprej ostali na POP IN-u, tudi po tistem ko se voditeljica Ota Roš vrne s porodniškega dopusta?
Že na samem začetku sem se sprijaznila s tem, da sem tukaj le eno leto in nekako upala, da se bodo stvari na koncu razpletle tako, da bo zame najboljše. Nekako sem vedela, da se bo kaj našlo, če bo hiša pri meni videla neke določene kvalitete. Nisem s strahom pričakovala tega dneva. Na koncu pa se je izteklo še bolje, kot bi si sploh upala sanjati.

Kako ste se na snemanjih ujeli s Petrom Polesom?

Super sva se ujela, že na avdiciji nama je šlo dobro, takoj sva začela improvizirati in se smejati. Mislim, da je med nama dobra kemija. Peter je na eni strani izjemno profesionalen, po drugi strani pa vse jemlje zelo lahkotno, veliko stvari obrne na hec in naredi odlično vzdušje. Sama sem včasih še malo v krču in potem Peter pove kaj smešnega in takrat se tudi sama vedno začnem smejati in je na koncu vse v redu.

Vam je dal Peter kakšen dragocen voditeljski nasvet, glede na to, da je na voditeljskem parketu že izjemno izkušen?

Verjamem, da mi bo dal kakšen nasvet, morda sicer ne tako povsem neposredno, a že to, da delam z njim, je dragocena izkušnja iz katere se lahko veliko naučim. Že samo to, da ga lahko opazujem, kako se premika na odru, kako dela in kako vodi stvari je en velik nasvet zame.

Kaj pa vam osebno pomeni ples? Radi plešete?
Že, ko sem bila stara šest let sem začela hoditi v plesno šolo v Ljubljani. Kasneje želja ni bila dovolj močna in sem tečaj opustila. Kasneje sem obiskovala še nekaj tečajev, a se nikoli nisem profesionalno ukvarjala s plesom. Sicer pa rada plešem, vpisala sem se na tečaj salse in tanga. Šele pri plesu ugotoviš, kako zelo si v življenju zategnjen in nesproščen, če se ne znaš premikati tako, kot ti pri plesu narekuje telo.

S Tomijem tudi kdaj odideta plesati?
To pa ne. Greva na koncerte, plesati pa ne.

Kaj pa vas potem sprošča v prostem času?
Sama sem bolj umetniška duša in zelo rada rišem. Delam poslikave na keramiko in notranje načrte za hiše, ne gre za čisto arhitekturo, nekoč sem bila zaposlena v tej stroki, zdaj pa sem to spremenila bolj v hobi.