Zlasti dojenčki so se ji sicer zdeli prikupni, dlje časa pa se z njimi ni ukvarjala. Toda vse se je spremenilo februarja, ko je sama postala mamica: »Nikoli si nisem predstavljala, da bi me lahko tak majhen knedlček tako prevzel. Še huje, Prem me je v dveh mesecih, kolikor je na svetu, spremenil v tisto vrsto ženske, ki mi je šla vedno zelo na živce. Tisto pocukrano, ki na vprašanje, kako je biti mama, sicer odgovori po pravici, da je včasih tudi težko in da bi ga morda že zdaj kdaj stresla iz hlač, vendar obvezno konča z besedami: 'Ampak ko te pogleda globoko v oči in se njegova usteca raztegnejo v najlepši nasmeh na svetu, posije sonce in nič na svetu ni več pomembno'‎.« Ota smeje se skomiga z rameni: »Kaj hočem, če je pa res!« Več misli zdaj pravzaprav težko strne, pravi in ljubeče dodaja: »In še eno lepo lastnost ima ta otrok: 'naju' je spremenil v 'nas'. Ni mu zaman ime Prem – ljubezen.«