Branko Đurić - Đuro: Iskreno o krutem otroštvu

Še pred odhodom pa je v intervjuju za Jutarnji list iskreno spregovoril tudi o svojem otroštvu in odraščanju brez očeta.

Branko se je rodil v Sarajevu muslimanski materi in srbskemu očetu. Odraščal je v skromnih razmerah in že kot otrok je bil prisiljen biti ustvarjalen: »Nisem imel igračk, zato sem jih naredil iz lesenih ščipalk za perilo in se ure igral na dvorišču.« Ko je imel šele eno leto, mu je pri komaj 21 letih za rakom umrl oče, ki je sanjal, da bi postal igralec. V Beograd je šel opravljat sprejemne izpite na igralsko akademijo, a ga niso sprejeli. »Pisal je pesmi in oboževal Lorco,« je o očetu povedal Đuro, ki mu je hudo, ker so na začetku vojne v Sarajevu skupaj z njegovim stanovanjem zgorele očetove pesmi, pa tudi knjige in fotografije iz otroštva.

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

Mama je doštudirala književnost, ko je oče umrl, pa še ekonomijo in zatem kibernetiko, in Branko, ki je še zdaj močno navezan nanjo, je od nekdaj zelo ponosen na njeno izobrazbo, liberalnega duha in širino. »Če ne bi bila taka, tudi jaz ne bi bil to, kar sem danes. Kajti v tistih časih, konec petdesetih let, zakon med dvema, ki sta bila različnih veroizpovedi, ni bil nekaj normalnega. Mama in oče pa sta se razumela in ponosen sem na njuno ljubezen in na to, da se nista ozirala na standarde.«

Ko je imel Branko štirinajst let, se je mama še enkrat poročila. »Očim je bil zame izjemno pomemben. Branislav Popovac, ki so ga klicali Pako, je bil umetnik, slikar, in njemu se moram zahvaliti, da lahko življenje razumem umetniško ležerno. Naučil me je, da življenja in sebe ni treba jemati preveč resno in dobesedno.« Seznanil ga je z umetnostjo in Branko je od svojega 14. leta tako rekoč odraščal v njegovem ateljeju. Po očimu pa igralec, režiser in glasbenik ni povzel samo umetniškega duha, temveč tudi smisel za humor, saj se je, kot je razkril Đuro, rad in pogosto šalil.