»To so bile zame najbolj stresne olimpijske igre. Treh sem se udeležila kot tekmovalka, na zadnjih, četrtih, sem bila v vlogi trenerke trem moškim tekmovalcem. Adrian Gomboc je osvojil odlično peto mesto, ampak ko sem videla, kako mu je medalja spolzela iz rok, sem bila res žalostna,« pripoveduje nekdanja športnica, ki dobro ve, kako je osvojiti medaljo na olimpijskih igrah. »Tega občutka se ne da opisati. Ves svet je pod teboj, tisti dan oziroma trenutek si nepremagljiv. Ko se je v Riu dvigala slovenska zastava, se mi je pred očmi odvrtel film trenutka, ko so v Londonu meni dali zlato okoli vratu. Uf, še zdaj, ko to pripovedujem, se mi naježi koža in občutim srečo, ponos in veselje! To ti ostane za vedno,« pravi Urška, ki po dolgih letih treningov in tekem uživa in živi življenje, ki ga prej kot vrhunska športnica ni mogla. »Prej so bile misli stoodstotno usmerjene v judo in cilj, katerega sem si zadala z vsakim tekmovanjem. Zdaj moja glava raziskuje in uživa. Dovolim si biti tudi čisto na 'off',« je zadovoljna Urška, ki se je na dopust odpravila šele na začetku septembra. »Bilo je enkratno, čeprav jo je vreme tu in tam malo zagodlo. Vendar v dveh tednih to ni predstavljalo večje težave. V dvajsetih letih sem imela vsega skupaj mogoče toliko dopusta kot zdaj v enem kosu. Moram reči, da je super odmisliti vse in se posvetiti samo sebi in še komu,« se smeji Urška, ki ima veliko poslovnih načrtov, zato za zdaj še ne načrtuje povečanja družine.