Pričakuje velikega, kar Petar pri svojih 196 centimetrih tudi v resnici je, urejenega, tudi tu mu ni kaj očitati, zgovornega – ja, ko začne, kar ne neha govoriti, vendar tudi zvezdniškega in vzvišenega – no, tu je pa zgodba drugačna. Petar je namreč preprost, simpatičen, topel – skratka moški, o kakršnem običajno sanjamo ženske.

Ampak v njegovem primeru tudi v resnici samo sanjamo, saj je njegovo srce že dvajset let zvesto eni in edini, hrvaški pevki Danijeli Martinović. Spoznala sta se, ko sta skupaj nastopala v skupini Magazin, in se zaljubila. Njune ljubezni ni ovirala niti razlika v letih – Danijela je pet let starejša od njega –, vendar pa je nista nikoli obešala na veliki zvon. A čeprav sta se že na začetku zveze dogovorila, da se v javnosti ne bosta pojavljala skupaj kot par – ne ljubezenski ne glasbeni –, je povsod, kjer se vendarle znajdeta skupaj, v zraku čutiti njuno domačnost in ljubezen.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Poročila se je še ena Avsenikova vnukinja

Dobra dva meseca po sestri Moniki Avsenik se je poročila še njena sestra, še ena Avsenikova vnukinja, Nataša Avsenik.

»Pa saj sploh nimam namena, da bi skrival svojo ljubezen do Danijele,« pravi Petar, ki se je pred kratkim skupaj s svojim dekletom mudil na Radiu Aktual. Danijela in Petar sta se iz Zagreba pripeljala skupaj, vendar sta vztrajala pri ločenih intervjujih. »Vedno sva se trudila, da sva zasebno življenje ločila od poklicnega. V javnosti se tako prav načrtno ne pojavljava skupaj, saj ima vsakdo od naju svojo glasbeno kariero, in obe karieri sta zelo resen posel. Zato tudi ne nastopava prav pogosto skupaj in, ja, nisva še posnela skupnega dueta. Preprosto nočeva na tak način zbujati medijske pozornosti.«

Pesmi, ki ostanejo

Prav veliko časa v teh bližajočih se decembrskih dneh ne bosta imela za romantiko, saj oba čakajo delovni prazniki. Se bosta pa zagotovo srečala na koncertu Radia Aktual v ljubljanskih Stožicah 2. decembra, kjer bo Petar, kot obljublja, prepeval svoje največje uspešnice. »Obljubljam, da ne bom prepeval neznanih pesmi. Edina nova bo moja aktualna uspešnica Ne znan za se, sicer pa bo moj štiridesetminutni nastop posvečen hitom, hitom in še enkrat hitom.«

Kot uspešnice pa Petar ne omenja tistih pesmi, za katere je prejel številna priznanja in plakete, temveč vse pesmi, ki so v njegovi dvajsetletni karieri že tako rekoč ponarodele. »Najpomembnejše zame je zavedanje, da ljudje moje pesmi poznajo in jih prepevajo, ne glede na to, kje nastopam – bodisi v ljubljanskih Križankah, sredi Beograda ali pa v splitski areni Spaladium.«

Seveda pa Petar ni znan le po svojih pesmih, kot so Trebam nekoga, Idi, Ko nam brani, Ljubav jedne žene, Godine prolaze, 92 …, skoraj prav tako dobro znan je tudi kot avtor številnih uspešnic, ki jih je napisal in spesnil za Danijelo Martinović. »Danijela je odlična pevka, zato je zanjo lažje pisati,« odgovori na vprašanje, kako je pisati za človeka, ki ga ljubiš. In doda: »A ker gre vendarle za družino, so tako pričakovanja kot želje na obeh straneh toliko večji. Res je, da ji včasih rečem kaj, česar kakšni drugi pevki ne bi nikoli rekel. In da je včasih zaradi tega tudi precej huda name. Ampak nobena skrivnost ni, da rad delam z njo in da sva se v vseh teh letih naučila, da iz vsega skupaj potegneva tisto najboljše.«

Dalmatinec na smučeh

Čim boljše pa skuša Petar preživeti tiste redke proste trenutke, ko ne dela. »Doma v Zagrebu sem najrajši v trenirki, pa na kavču. Rad preberem kakšno dobro knjigo in si ogledam kakšen film. Nekaj popolnoma drugega pa je, kadar sem doma v Splitu. Tam imam hišo, v kateri se vedno kaj dogaja. Seveda obvezno odidem tudi v domačo gostilno, ki jo imamo v lasti že več kot dvajset let, kjer rad tudi kaj dobrega skuham. Pa spijem kakšno dobro vino. Sedem za klavir in kaj zaigram. In obvezno obiščem tudi splitsko tržnico, kjer imajo najboljšo ponudbo rib na svetu.«

Prileže se tudi kakšen sprehod po mestu, kjer vedno sreča kakšnega prijatelja. Še posebno čarobni pa se mu zdijo sprehodi zdaj, v tem predprazničnem času, ko so mesta okrašena z lučkami, povsod pa se širi vonj po kuhanem vinu. »Obožujem december. Vse – od lučk do kuhanega vina. V začetku meseca si bom privoščil nekajdnevni obisk Dunaja in Berlina, prav z namenom, da se naužijem tega prazničnega vzdušja. Rad se sprehajam po mestih, kjer me nihče ne pozna. Saj ne, da bi bežal od ljudi, ampak včasih resnično prija malo anonimnosti. In še nekaj imam rad pozimi – vonj po snegu.«
Dalmatinec in sneg? Pa gre to dvoje sploh skupaj? »Zakaj pa ne? Rad imam sneg, gore, smučanje. Resda ne smučam kot Bojan Križaj, a vendarle zelo dobro smučam. In kot vsako leto si bom tudi letos januarja vzel nekaj dni prosto in odšel s še desetimi prijatelji na smučanje v Italijo. Šestnajst let že hodimo vsako leto v isti kraj, poznamo že vse natakarje in vse koče tam okoli in lepo smučamo.«

Oboževalec Italije

Kaj pa Maldivi, Bali in podobne eksotične destinacije? Pride kaj od tega v poštev pri Dalmatincu? »Ta otoka nista na vrhu prednostne lestvice dežel, ki bi jih želel obiskati. Čisto na vrhu je Argentina. Sicer so mi pa ljubše evropske dežele. Obožujem Italijo s Toskano, pa Francijo z Bordeauxem … Obožujem dežele, kjer pridelujejo odlična vina.«
Ravno dobro vino, dobra družba in dobra glasba pa sestavljajo Petrov recept za dobro zabavo. Pa je teh zabav še toliko kot včasih? Občuti kaj krizo današnjega sveta? »Zabavamo se letom primerno, kajne. Zdaj pri štiridesetih zagotovo nismo več tako vzdržljivi kot pri petindvajsetih. Drugače pa ne morem reči, da je danes težje, kot je bilo pred leti. Nekatere stvari so celo lažje, kot recimo spraviti pesem na tržišče, ker imamo te sodobne digitalne platforme. Pesem je končana ob dvanajstih, deset čez dvanajst jo že lahko sliši ves svet. Po drugi strani pa je prav zaradi tega težje, ker lahko zdaj res čisto vsak spravi na tržišče pesem, pa je težko ohraniti pozornost. Je pa zagotovo nam že uveljavljenim glasbenikom zdaj lažje, ker smo si že ustvarili ime in sloves, kakor pa tistim mladim izvajalcem, ki še niso prišli do izraza.«