Ste se že kaj naveličali igranja v Eni žlahtni štoriji?
Ne. Fino jo je delati, ljudje nadaljevanko gledajo in sledijo zgodbi. Zelo je zanimiva v tem smislu, da je drugačna nadaljevanka, drugačen način dela. Zdaj smo začeli snemati peto sezono, kar je za slovenske razmere veliko. Ne vem, če je katera slovenska nadaljevanka že imela toliko sezon. 

So se odnosi v igralski ekipi v času snemanja kaj spremenili?
V bistvu se veliko snema in nimamo časa za druženje. Vsak ima svoje stvari, večinoma snemamo skupaj isti igralci, saj je takšna zgodba. Odnosi so vedno dobri, korektni, nisem opazil, da bi bilo kaj narobe.

Zelo profesionalen odnos torej. 
Vsaj jaz nisem opazil česa drugega. Tudi vsi nesporazumi se uredijo.

Dobro zaslužite z nadaljevanko?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

V redu, ja. 

Vaša družina spremlja Štorijo?
Spremlja. Imam dva otroka, hči je stara 9 let, sin pa 6 let in pogosto gledata nadaljevanko. Na splošno je zelo priljubljena med najstniki do 15 let. 

Najbrž doma kdaj padejo tudi kritike na račun očetove igre?
Če se v Štoriji razjezim, mi otroka rečeta: "Zakaj si se jezil? Ne smeš se jeziti." 

Zelo realno doživljata nadaljevanko ... 
Ja. Na primer v enem prizoru sem se moral poljubljati z Alenko (Kozolc Gregurić op. p.), in ko je moja žena vpraša hčer, kaj se je danes zgodilo v Štoriji, ji je odgovorila: "Mama, nekaj, kar ti ne bo všeč." (smeh) 

Če se v Štoriji razjezim, mi otroka rečeta: "Zakaj si se jezil? Ne smeš se jeziti." 

Tudi žena vas spremlja? 

Tudi, je zelo zadovoljna. Všeč ji je Štorija kot nadaljevanka.

Imate težave zaradi prepoznavnosti, ki vam jo je prinesla?
Ne, zato, ker živim v Trstu in delam v italijanskem gledališču. Nimam težav, pa tudi ne vem, zakaj bi bila to težava. 

Seveda te kdo včasih ustavi in kaj reče, ampak ne v vsakdanjem življenju, bolj takrat, kadar je kakšen večji dogodek, ko se zbere več ljudi. Drugače je, kot takrat, ko sem igral v TV Popru, saj te identificirajo z likom. V TV Popru pa smo igrali več likov, več situacij. V Štoriji je samo Marko.

Delate v italijanskem gledališču. Če ga primerjate s slovenskim ... 
Italijani delajo več na komerciali, slovensko gledališče pa je bolj kakovostno. Seveda so tudi v Italiji kvalitetne predstave, ampak jih ni toliko kot v Sloveniji. Sistem je povsem drugačen. Kar se tiče komedije, pa so Italijani boljši, že zaradi zgodovine in commedie dell'arte, da ne govorim o filmih. Se je pa tudi v Sloveniji v zadnjih letih zelo uveljavila stand up komedija, s tem se ukvarja veliko mladih ljudi.

Italijani spremljajo slovenske ustvarjalce?

Italijani so malo tako ... bolj zase (smeh). Kolegi v Trstu sicer spremljajo slovensko gledališče.