V Sloveniji ste menda celo bolj priljubljeni kot na Hrvaškem. Drži?
Mario: Mislim, da smo enako priljubljeni tako na Hrvaškem kot v Sloveniji. Morda je to v Sloveniji nekoliko bolj izraženo, ampak ne glede na to, kam pridemo, smo vedno dobrodošli. Koncerti so vsepovsod razprodani in ljudje zares ljubijo našo glasbo in zaradi tega smo zelo srečni.

Ste imeli kdaj slabe izkušnje z oboževalkami?
Mario: Ne, naši oboževalci so pristojni, dobri ljudje. Pozitivni, veseli in vse je dobra 'zafrkancija' in nič drugega.

In kaj se vam je v zvezi z njimi še posebej vtisnilo v spomin?
Mario: Na primer za rojstni dan sem od neke oboževalke v Mariboru dobil torto. Zares smo imeli veliko lepih izkušenj. Dobivamo veliko daril, medvedkov ... samo modrčkov še nismo začeli dobivat (smeh). Nekako čakamo trenutek, da nam bodo oboževalke začele na oder metati modrčke ... 

Sebastijan: Jaz se spomnim tudi ene male punčke iz Trbovelj ... Zoja? 

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

Mario: Ja, Zojica je naš najmlajši 'fan' in morda tudi najbolj ognjeviti. Zojica je zares prekrasna deklica, ki ima rada skupino Vigor in mi smo zaradi tega zares srečni.

Ste se kdaj zapletli s katero od oboževalk?
Mario: Lahko za to vprašanje vložimo jokerja? (smeh) Sebastijan, ti odgovori na to vprašanje.
Sebastijan: Upam, da tega ne boste uporabili proti meni (smeh).
Mario: Večina v bendu je poročena, tako da so se lahko zapletli le s svojimi ženami. Mi pa ... zgodilo se je marsikaj, vendar nič resnega. Vse to je bilo sladko in simpatično.

Kaj ste delali, preden ste se začeli ukvarjati z glasbo?
Mario: Vse življenje se ukvarjamo z glasbo. Pravzaprav je bila glasba pri nas vedno na prvem mestu. Vse, kar smo poleg tega v življenju delali, smo postavili v drugi plan. Glasba je bila ta, ki nas je poganjala, in mislim, da se nam je pravzaprav slava zgodila za to, ker smo sledili tej poti in nismo obupali nad našimi sanjami in cilji. Mislim, da smo pravi dokaz, da se z marljivim trudom in delom v življenju lahko zgodijo lepe stvari.

Kako družina podpira vašo glasbeno kariero? Kaj pomeni za družino, če vas vsak konce tedna ni doma?

Robert: To je veliko odrekanje, hvala našim ženam za razumevanje. Pri nas pravijo: 'Če čebela ni besna, tudi hiša ni tesna.' Dokler je tako, je vse popolno.

Mario: Pomembna je podpora in imamo jo tako od družin kot od prijateljev. Zavedamo se, s kakšnim poslom se ukvarjamo in da smo včasih par dni zdoma. Nismo doma za božič, za novo leto, in za podobne praznike, ampak res se s tem poslom ukvarjamo že dolgo, tako da so vsi naši znanci in sorodniki ter žene že navajeni na to.

Robert: Lahko povem anekdoto iz svojega življenja. Ko sva se z Marino spoznala, sem ji takoj na začetku rekel: 'Nikoli ne stopi med naju s kitaro.' V življenju je vse stvar izbire in ona je izbrala tako.

Mario: In potem je vzela kitaro in mu jo razbila na glavi (smeh). Resnica je, da smo skozi vsa ta leta postali neka majhna družina. Veselimo se naših potovanj, koncertov in druženj.  Po koncertu imamo vedno ritual, da proslavimo v hotelski sobi, kjer se pogovarjamo, kako je bilo na koncertu in kaj smo delali čez teden. Postali smo zelo povezani in to ni le nek poslovni odnos, ampak tudi prijateljski. 

Grupa Vigor so: Mario Roth (vokal), Sebastijan Novoselec (električna kitara in spremljevalni vokal), Goran Đurković (bobni in spremljevalni vokal), Robert Jaman (klaviature in spremljevalni vokal), Žarko Marinović (bas kitara), Stjepan Rudinski (tamburica, violina, saksofon, klarinet, akustična kitara in spremljevalni vokal).

Ste kdaj prebrali kakšen neokusen trač o vas?
Mario: Za zdaj ne. Tudi če bi ga, smo se od naših prijateljev, ki se ukvarjajo z glasbo in ki so se znašli v takšni situaciji, naučili, da temu ni potrebno posvečati pozornosti. Vedno bodo ljudje, ki ti bodo želeli spodkopati tla pod nogami in vedno bodo ljudje, ki bodo imeli kaj proti tebi. Vedno pravim, da ljudje, ki grdo govorijo, to govorijo zato, ker si želijo biti na našem mestu. Želijo živeti naše življenje, tako da s tem nimamo nobenih problemov.

Kateri laži, ki ste jo slišali, ste se najbolj nasmejali?
Mario: Zadnje, kar sem slišal o sebi, je, da sem poročen in da sem otroka pustil v sirotišnici (smeh). Nisem poročen in nimam otroka.

Kako to, da se imenujete enako kot priljubljena hrvaška žgana pijača?
Sebastijan: Znamka omenjene pijače nam je ponudila sponzorstvo in tako je ime ostalo, bilo nam je všeč, saj v ruščini pomeni ... 
Mario: ... moč, je nekako povezano s to pijačo (smeh). 

Kateri okus pa vam je najljubši?
Mario: Gozdni sadeži (smeh) ...

Se vaše slovenske oboževalke razlikujejo od hrvaških?
Mario: Ni velike razlike. Mislim, da je pomembna predvsem energija, če jo človek seveda ima. Razlika je morda v tem, da so Slovenke bolj odprte in dostopne kot Hrvatice, ampak v resnici je povsod zelo podobno, nikjer nismo imeli slabih izkušenj, vse je bilo zelo simpatično in sladko: 'Oženi me, vzemi me ... in tako.' Tega smo vajeni. Vse je zelo direktno, brez ovinkarjenja. 

Robert, vi ste poročeni. Kaj boste Marini podaril za dan žena?
Prost večer (smeh). Letos je izpadlo tako, da bova lahko odšla nekam na večerjo. Dobila bo rože, kot vsako leto.