Alenka zdaj je minilo že nekaj časa odkar ste zapustili hodnike POP TV, ste še vedno v stiku s sodelavci?
Ja, seveda, z nekaterimi sem. Občasno jim dostavim hrano iz Rezine kuhne. Dostavljam v več medijskih hiš, za mlade novinarje, ki so kot moji otroci. Rada jim kaj dobrega skuham, da jih malo pocrkljam. Vem, da so po cele dneve v redakcijah in da bolj malokrat pojejo kaj toplega in zdravega. Oni so moji največji naročniki jedi na žlico, takšnih kot jih doma kuhajo mame in babice in sem ponosna, da imam tako lepo poslanstvo.

Vas morda ob tem, ko se pojavite na hodnikih POP TV še kaj mika, da bi se vrnili pred kamere?
Ah, kje pa. To je že preteklost. Priznam, da je bila v tistem času, ko sem bila na televiziji, to sanjska služba, z leti pa se človek spremeni in si postavi drugačne prioritete v življenju. Danes živim povsem drugače.

Kako danes gledate na medije, zdaj ko ste že nekaj časa ven iz tega sveta?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

S poceni domačo metodo do bolj gladke kože na vratu

Staranje kože je vidno zlasti na predelu vratu, zato je zelo pomembno, da ne pozabljate na nego. Za manj ohlapno kožo lahko skrbite z rednimi pilingi.

Televizije že nekaj let ne gledam, če pa na kakšnem obisku ujamem kak utrinek, sem jezna, žalostna in razočarana. Vse je preveč populistično, napihnjeno, dramatično. Skoraj ne slišiš lepe novice ali kakšne optimistične novice ali napovedi. Razen pri vremenu, seveda.

Kaj menite o današnjih voditeljicah in vremenarkah? Jim je lažje, težje?
Priznam, da sploh nobenega ne poznam, razen tistih, s katerimi sem že prej delala. Lahko pa rečem, da je za mlade, ki zdaj prihajajo, veliko težje, kot je bilo nam. Danes so drugačne vrednote, drugačna je medsebojna komunikacija. Sama imam veliko nostalgijo za tistimi časi, ko smo bili ves čas skupaj, se pogovarjali, se smejali, žal pa danes tega skorajda ni več ali pa je drugače z vso to visoko tehnologijo, ki nas ves čas obdaja. Očitno smo zašli v slepo ulico. Treba se bo ustaviti in jo mahniti pošteno nazaj in še enkrat začeti od začetka. A ker so danes drugi časi, jim tak način življenja vendarle predstavlja neke vrste izziv. 

Se vam zdi, da je mogoče v medijskem svetu stkati prava in dolga prijateljstva?
Nekih globjih prijateljstev pri meni ni bilo, razen z mojo "sovremenarko" Katjo Jevšek, a je to nekako tudi razumljivo, saj sem imela takrat veliko dela s svojo družino in doma tri majhne otroke. V nekem obdobju sem opravljala tri službe in seveda ni bilo časa za posedanje v kavarnah.

Ko ste se poslavljali s POP TV vam je celotna dnevno - informativna redakcija pripravila izjemno ganljivo poslovilno zabavo? Se vam zdi, da bi morali takrat še ostati ali je prav, da ste odšli?
Res je bilo krasno, a še predolgo sem odlašala z odhodom. Kakšno leto prej bi morala oditi. Moja nonica je vedno govorila, da je treba z zabave takrat, ko je najbolj lepo. Sama imam izredno močno intuicijo in že kakšno leto pred odhodom sem začutila, da je čas za slovo. No, potem se mi je v obdobju enega leta vse poklopilo in je bilo na koncu tako, kot je prav. 

Vaše življenje je bilo v tistem času resnično videti kot pravljica ... 
In je tudi bilo tako, le da jaz enostavno ne pašem tja, v tisti svet. Ko sem to ugotovila, je bilo pravljice konec. 

Selitev v ZDA je bila verjetno kar velika sprememba, ker vemo, da ste zelo navezani na družino?

Že pred poroko sem dejala, da ne grem živeti v Ameriko, a zakon je velik kompromis in ko se je moj takratni mož zelo hudo poškodoval in je imel močno domotožje, sva se pač dogovorila, da greva za nekaj let v ZDA.

Ste z bivšim možem še kaj v stikih ali je to končana zgodba?
Ne, to je zaključena zgodba, nimava nič več skupnega. On ima svoje življenje in jaz svojega in prav je tako.

Se morda plete kakšna nova ljubezenska zgodba?
Ne, ne. Včasih sem se še pošalila, da me zanimajo samo moški, ki imajo radi traktorje, no zdaj me pa še to več ne zanima (smeh).

Z nastopom v Masterchefu ste dokazali, da odlično kuhate in še danes ostajate zvesti kuhinji?

Ja, to je bila velika prelomnica v Rezini kuhni. Po tistem, ko sem se pojavila v oddaji, so nas stranke začele mnogo pogosteje obiskovati. Pa tudi zame je bila prelepa izkušnja z vsemi kuharskimi mojstri, ki so me veliko naučili in mojemu kuhanju dodali velik pečat.

Tudi v politiki ste bili aktivni. Kandidirali ste za županjo. Vas še mika, da bi se znova podali v župansko bitko?
Zdaj, ko se bližajo lokalne volitve me vedno več ljudi sprašuje in nagovarja, da bi spet kandidirala. Moram reči, da sem zelo razočarana nad našo politiko in sistemom. Ukvarjamo se s stvarmi, ki res niso pomembne oziroma premalo se ukvarjamo z ljudmi, socialnimi problemi, kmetijstvom, Ves čas govorim, da je treba razmišljati o prihodnosti, da je treba poskrbeti za samooskrbo, da ni dobro vsega razprodati, da je ljudi treba pošteno zaposliti in pošteno plačati. Obstajajo rešitve, le pravi ljudje se jih morajo lotiti na pravi način. Čas leti in vedno težje bo vzpostaviti neko normalno stanje.

Kako pa se je rodila ideja za gojenje česna? 
Tudi to je posledica moje ameriške zgodbe. Ko je človek enkrat tako zelo obupan in tako daleč od doma in si reče: razmišljaj, razmišljaj, potem je to znak za preplah in spremembo. Čutila sem, da moram začeti čisto na novo in da mora biti to nekaj čisto slovenskega. Najprej sem preučevala gobe in potem sem, ne vem po kakšnem naključju, odkrila česen. Vem, da sem enkrat prišla v trgovino in kupila česen, ki je bil brez vonja in okusa in takrat se mi je verjetno porodila ideja. 

Ste kdaj o sebi prebrali kakšen zloben trač?
Ne, to pa moram priznati, da ne. Sem zelo vesela, ker vem, da bi to prizadelo predvsem moje starše in sem res hvaležna, da se to nikoli ni zgodilo.