Z Denisom se srečamo v jeseniški telovadnici, ki je njegov drugi, včasih celo prvi dom, saj med intenzivnimi treningi in poučevanjem mlajših generacij tam preživi skorajda vse dneve. Stereotipi, da so tisti, ki se ukvarjajo z borilnimi veščinami, grobijani, so popolnoma zgrešeni. Denis je namreč zelo miroljuben in prijazen mladenič, ki pesti uporablja samo v ringu. Vzdevek Chorchyp, pod katerim ga večina pozna, pa se ga je prijel že v osnovni šoli. »Takrat smo se zabavali, ko smo priimke brali od zadaj, nekdo se je malo zmotil in takoj sem dobil vzdevek, ki pa sem ga v prvem letniku še malo poamerikaniziral, da se je lepše slišalo.«

Imam srečo, da počnem, kar mi je všeč

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Denis pove, da ima izjemno srečo, da se lahko preživlja s svojim konjičkom, da bo kdaj plesal, ne, tega ni pa nikoli pričakoval. »Ko so me poklicali, sem sprva rekel odločno ne, saj nikoli nisem plesal. Težko je bilo, ker se z nikomer nisem smel posvetovati, saj naj bi to ostala skrivnost, a so me le prepričali. Rekel sem si, zakaj ne bi poskusil nečesa novega. Z Martino sva se takoj ujela že na spoznavnem srečanju, ko še nismo vedeli, kdo bo s kom plesal.« Meseci, ko je potekal šov, so bili za Denisa popolnoma drugačni od njegovega vsakdanjika. »Nehal sem celo trenirati in hoditi v fitnes, da sem izgubil nekoliko mišične mase. Kar počnem, namreč počnem stoodstotno. Ne poznam polovičarstva. Z Martino sva bila včasih tudi po dvanajst ur v telovadnici in vsi so nama govorili, da sva nora. A ni mi žal niti za minuto porabljenega časa.«

Trenutno za ples ni časa

Zdaj se Denis posveča treningu, saj je po končanem šovu plesal le enkrat. »Izzvali so me na neki prireditvi in sem zaplesal, kar mi pred letom dni še na pamet ne bi prišlo. Moram priznati, da mi je ples všeč, in vesel sem za to novo izkušnjo.« Veliko je bilo in je še ugibanj, ali je med plesalcema preskočila iskrica in ali sta z Martino postala par. »Ne, nisva par, čeprav sva postala dobra prijatelja in se večkrat tudi zdaj, ko je šov končan, druživa. Med nama je bila neka posebna energija, kaj bo prinesel čas, pa ne vem. Martina je bila ves julij na morju, jaz sem pa treniral. V prihodnjih mesecih pa načrtujeva nekaj skupnih dogodkov. Sicer pa Martina jeseni v Mariboru odpira svojo plesno šolo, jaz pa klub borilnih veščin širim v Kranj.«

Na prvem mestu je disciplina

Chorchyp nam zaupa, da je njegov delovni dan precej naporen. »Šest dni na teden treniram. Spat grem najpozneje ob 23. uri in včasih me nekateri čudno gledajo. Tako je, telo se namreč najbolj spočije med 23. in eno uro zjutraj. Pazim, da spim najmanj osem ur. Zjutraj naredim prvi trening, je pa odvisno, kakšen je, in od tega tudi, ali jem zajtrk pred ali po treningu. Sledi dopoldanski trening v telovadnici, potem dve uri spanja. V posteljo si spremenim kar kavč, ki ga imam v pisarni poleg telovadnice na Jesenicah, ki je tudi priročna kuhinja. Sledi še popoldanski trening. Jem sedemkrat na dan in zelo sem pozoren na to, kaj zaužijem. Na jedilniku je veliko sadja, zelenjave in mesa. Doma običajno kuha mama, ki natančno ve, kakšno hrano potrebujem, ni mi pa težko tudi kaj skuhati.« Zelo se trudi disciplinirati, da se lahko odpove čokoladi in kakšnim dobrim piškotom, po možnosti oblitim s čokolado, pa tudi kruh mu diši, a ga je skoraj črtal z jedilnika.

Kaj pa dopust?

»Ko intenzivno treniram, ni časa za to. Kljub temu pa si bom v avgustu privoščil pet dni odklopa. Šel bom k sestrični v Šibenik in takrat bom res nekaj dni 'na off'. Ali si bom daljše počitnice lahko privoščil po septembrski borbi, še ne vem. Takrat se namreč začenjajo treningi, ki jih vodim, tako da bi si težko privoščil kakšno daljšo odsotnost. Sicer pa imam srečo, da uživam v tem, kar delam.«