Johanna Siring je nadobudna fotografinja, ki se je na enega najbolj priljubljenih glasbenih festivalov v Evropi odpravila z željo, da v objektiv ne ujame zgolj podobe ljudi, ki se zabavajo ob dobri glasbi. Želela je videti, kaj se skriva za obrazi, ki jih kažejo svetu, želela je spoznati, kdo so v resnici.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Da bi idejo uresničila, je morala ustvariti vez med neznanci. Slednjega se je lotila tako, da se jim je najprej približala kot običajna fotografinja in naredila klasičen posnetek. Nato jim je pojasnila svojo idejo o projektu, jih poljubila in brž naredila še en posnetek. Razlika je bila osupljiva. Zgodilo se je namreč nekaj čudovitega. Ljudje so hipoma odvrgli svoje zavestno ustvarjene obraze in postali to, kar so v resnici.

''Razlaga za spremembo bi bila lahko povsem biološke narave. Med poljubljanjem se namreč v možganih sproščajo hormoni dobrega počutja - serotonin, dopamin in oksitocin. Raziskave kažejo, da oksitocin pomaga razviti občutek zaupanja v druge, kar bi lahko bil odgovor na vez, ki sem jo po poljubu spletla med neznanci, razmišlja Johanna.'' Ljudje so namreč v hipu odvrgli zadržanost, togo držo in občutke neugodja, ki so se jim na obrazu narisali ob prvem posnetku. Njihove naravne poteze je osvetlil pristen nasmeh, pokazali so ji, kdo so v resnici …