Čeprav špasna direktorica Urška Alič med domačimi velja za srčno damo, ki ve, kaj hoče, se je, roko na srce, zaradi dobrih odnosov in dolgoletnih izkušenj pred premiero raje izogibajo. Vsaj v teoriji, ker v praksi vizionarski Urški ne more ubežati nihče. In prav pred premiero dvajsetega rojstnega dne špasnega gledališča, kjer bo po dvajsetih letih uprizorila prenovljeno predstavo Dan norosti, nas je sproščena in nasmejana sprejela v svoj dom in se povrhu vsega izkazala še za izvrstno kuharsko mojstrico. Zdaj končno vemo, zakaj igralci raje hodijo k njej na obisk domov, in ne v pisarno. Na domačem vrtu, ki bolj spominja na raj, sta se Urški pridružila tudi njena največja podpornika in zaupnika, brez katerih ne bi mogla zdržati norega tempa – mama Darja in sin Žiga.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

Iz prve roke

Medtem ko Urška strastno vihti kuhalnico, se Darja in Žiga razgovorita o njej. »Vsi smo na začetku delali vse: od čiščenja prostorov, pisanja kart, urejanja programov in jaz seveda finance. Zdaj še vedno skrbim za finance, preostalo delo so mi pa zmanjšali, na srečo, saj je dela še vedno veliko,« pove mama Darja. Žiga dodaja: »Jaz nisem imel izbire, saj sem že od rojstva zraven delal za Špas, vedno sem gledal predstave, komentiral in potem sčasoma pride do tega, da sem se vpeljal v posel. Moja naloga je, da komentiram in dajem kritike ter pohvale na mamina različna kreativna dejanja, in to samo za skupno dobro. Mama me veliko upošteva, na srečo.«

Darja in Žiga o mami Urški razkrijeta obe plati medalje, brez sramu, popolnoma iskreno. »Urška je že kot otrok imela nore ideje in Žiga je danes enak. Ampak sem takrat vsakič rinila za njo in jo podpirala. Kar si je želela, to je speljala. Zdaj sem pa navajena na vse nore ideje, nič več me ne preseneti. Je pa res, da ima Urška vsako minuto novo idejo, tako da ji ne moremo slediti tako hitro, ampak se trudimo, da ji,« pravi Darja. Žiga pa priznava, da tudi brez prepirov pri njih ne gre. »Mama je zelo čustven človek, jaz sam pa nisem čustveno občutljiv na njene 'delovne izpade'. Tudi če se spreva, ker zna biti pred premiero živčna, to traja le kakšno minuto, potem greva dalje. Mama je najsrčnejši človek na svetu, veliko se pogovarjava. Je izredno močan karakter, ki mu ni para, in tako jo imamo radi. Ne preostane nam drugega, kot da ji sledimo.«

Pozitivnost in smeh

»Tisti, ki me poznajo, vedo, da nase nikoli nisem gledala kot na ultra uspešno žensko. Še vedno garam od jutra do večera. Vsako stvar, kritike, pohvale ali pripombe jemljem čustveno, in to je moja napaka, zato kdaj povzdignem glas. Ko nastane težava, jo želim rešiti takoj. Gre pa veliko energije za to, saj je v tem poslu veliko egotripov. In potem se mi vse to projicira na zasebno življenje,« v svoj zagovor skozi kuhinjsko okno pojasni Urška, ki ji vsi igralci, prijatelji in družinski člani pravijo mama. »Ja, to sem res slišala že večkrat. In če pogledam, sem morda res velikokrat mama. Včasih je okrog mene slišati: 'Ej, jaz hočem tole, jaz pa tega ne bi.' Ali pa celo: 'Ej, jaz pa z njim ne bom delal, ker ima grdo frizuro!'« v smehu razloži Urška in prizna, da včasih zaradi takšnih težav marsikatero noč ne spi. »Vsi imamo svoje težave. Tudi jaz, in včasih ne spim cele noči in je res težko. Zdaj so časi taki, da živimo v negativni okolici, ljudje so zelo nezadovoljni, zato je treba razmišljati pozitivno in iti naprej. Grizenje samega sebe res ne bo prineslo ničesar dobrega. Pozitiva pa bo!« sklene in zahteva umik vseh pripomočkov sodobne tehnologije, saj želi imeti pri jedi mir in osebne, srčne debate.