Potem ko je rap nadgradil s petjem in s producentom Damjanom Jovićem poletje obarval s prvo domačo reggaeton uspešnico ter besedo »lagano« umestil v urbani sleng, je 26-letni Vrhničan Saša Petrović leto sklenil s še eno vročo skladbo Poln kufer in ducatom decembrskih nastopov, od klubov do Stožic.

»To leto je bilo zame prelomno in tudi najuspešnejše. Dosegel sem zastavljene cilje ter se po letu in pol premora uspešno vrnil v glasbo,« pravi postavni osebni trener. »Ugotovil sem, da je glasba moja hrana za dušo, najbolj me izpopolnjuje, s tem se najraje ukvarjam, zato sem se ji tudi spet posvetil. Nisem vedel, ali bodo poslušalci sprejeli nov stil reggaeton, ki pri nas še ni tako razširjen kot v tujini. Dvomil sem, a ljudje so me sprejeli, lahko se preživljam s tem, kar mi pomeni največ, in širim pozitivna sporočila. Da bo Lagano uspešnica, sva z Jovićem (BluBird, Nipke, op. a.) čutila takoj, ko sva pesem posnela, ko sem si prvič ogledal spot, pa sem vedel, da imam v rokah nekaj velikega in da bo občinstvo začutilo to pesem. Ogledi so hitro rasli, ko sem v Kranju nastopil pred pet tisoč ljudmi, zapel nekaj besed in je potem množica pela sama, pa sem vedel, da se je pesem 'prijela'.« Po letih dela so prišli večji in boljši nastopi. »S to pesmijo in Kamikazo, duetom z Majo Šuput, ki so ga vrteli predvsem na Hrvaškem, se je odprlo. Dobivam veliko ponudb, nastopi so večji in zadnjih dvajset je bilo res polnih – poslušalci z mano pojejo tako nove kot stare skladbe.«

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

STARA PRTLJAGA

Vsaka menjava sloga lahko zmoti stare oboževalce, ki jih ob 19 videih z 20 milijoni ogledov Challetu ni manjkalo: »Ob snemanju tistih skladb sem bil drugačna oseba v drugem življenjskem obdobju, drugače sem razmišljal, kot mlademu uporniku mi je tisti slog ustrezal. Odraščanje se čuti v moji glasbi, zdaj pojem in rapam o drugih stvareh. Sem se pa vedno trudil, da ima moja glasba sporočilo.«

Po drugi strani bi ga marsikdo lažje sprejel brez slovesa »balkanskega bojevnika«: »Nič ne obžalujem, nobene posnete pesmi. Vedno sem delal po občutku, to, kar mi je bilo všeč. Nikoli se nisem obremenjeval s tem, kaj bodo ljudje poslušali. Uspelo mi je, ker sem zvest samemu sebi in ne delam glasbe le z mislijo, kaj bo ljudem všeč. Rap me je dvignil z dna, ko mi je bilo najhuje, jezo oziroma kar sem imel za povedati, sem dal iz sebe.« Razmišlja dalje: »Preboj na Balkan ni tako preprost, kot sem pričakoval. Tam imam korenine, a se imam za Slovenca, tudi Srbi ali Bosanci me imajo za Slovenca. Čeprav se jim prilagodimo z jezikom, na Slovence, ki želijo delati na jugu, gledajo kot na tujce, uspešnica v Sloveniji zanje ni pokazatelj uspeha. Hrvati mogoče še malo spremljajo, Maja me je poklicala zaradi uspešnice Lagano, ostale države pa imajo odpor zaradi jezika. Jaz bi še vedno rad ustvarjal za širši prostor, a ne morem hkrati enako kakovostno delati doma in na Balkanu, zato sem se vsaj za zdaj odločil za slovenski trg. To mi najbolj ustreza, od tu izviram, tu živim in tu najlažje ustvarjam.«

PRIPRAVLJEN NA 2018

V leto 2018 bo vseeno »skočil« v Beogradu z eno od mladinskih turističnih agencij, veliko pa razmišlja o načrtu izdajanja prihodnjih skladb, ki so sicer že posnete. Tujci izdajajo uspešnice v mesečnem ritmu, pri nas pa še vedno traja nekaj mesecev, da se pesem »prime«. »Motivacija je, sem na ustvarjalnem vrhuncu, z Jovićem sva padla v delovni ritem, posnetih imava šest pesmi, a ne vem, če bova izdala vse, načrtujemo tudi nekaj duetov. Občinstvo me je sprejelo, zato hočem nekaj narediti, pustiti pečat v slovenski glasbi in pomagati dvigniti njeno raven. Imamo veliko kakovostnih izvajalcev in delamo dobro glasbo, a še vedno nimamo take medijske podpore kot tujci. Žal mi je, da imajo ljudje predsodke o domači glasbi, a treba se je dokazovati; upam, da s svojim delom motiviram tudi druge glasbenike in pevce.«