Finalistka šova Kmetija Aneta Andollini ima za seboj zanimivo izkušnjo, tekom katere se je tekmovalcem in gledalcem pokazala predvsem v jekleni luči. Kakšna pa je druga plat Anete, ki je javnost ni imela priložnost spoznati? Vabljeni k branju intervjuja, tekom katerega vam bo postalo jasno, zakaj raje po poti skozi življenje stopa sama, kot pa da bi se za voljo odobravanja pridružila lažno smejočim se obrazom …

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Kmetija: Nekateri tekmovalci imajo privilegije – zakaj?

Pogoji sodelovanja v resničnostnem šovu Kmetija niso za vse enaki. Nekateri imajo lahko s seboj svoje razvade …

Aneta, letošnja izkušnja s šovom je bila, kako bi rekli, precej turbulentna, kajne? Najprej jo je bilo potrebno preživeti na samem posestvu, potem pa s časovnim zamikom prebresti še vse odzive publike in medijskih objav. Kako se počutite sedaj, ko sta ta dva poglavja za vami?

Iskreno povedano, nisem pričakovala tako številčnega odziva, predvsem pa toliko podpore. Vidim, da tu v Sloveniji očitno manjka tega, da ljudem pokažemo, da ni nič slabega, če pokažeš, da si močna oseba in ne neka vodljiva ovčica … Dobila sem namreč ogromno podpore, predvsem pa vprašanj in želje po nasvetih, kako mi uspe in kako lahko tudi sami postanejo tako trdne osebe. Prav tako je veliko tudi negativnih komentarjev, na katere se ne odzivam, ker obrekovali so nas in nas bodo le tisti, ki so pod menoj in mojim nivojem.

Videli smo, da ste odločna in visoko motivirana ženska z jasnim ciljem. Tekom predvajanja šova smo spoznali, da misli ne pometate pod preprogo, besed pa ne ovijate v okraske, da bi lepše zveneli in bili priljubljeni, sprejeti. Ker ste direktni in brez dlake na jeziku, ste se tako znašli v številnih konfliktnih situacijah za katere danes pravite, da vam ni žal. Ste se pa iz njih zagotovo marsikaj naučili?

Res je, jaz sem oseba z načeli, moralo, visokimi cilji, kratko rečeno močna in sposobna ženska. Marsikatera ženska me ne mara, moški pa se me bojijo (smeh). A pod to vso to močjo se skriva ena res krhka dušica z ogromnim srčkom in kdor me res pozna in mi je dal možnost, da se mu odprem v pravi luči, me tudi zagovarja in me ima rad. Naučila … hmmm, morda bi temu raje rekla, da so se tekom izkušnje potrdile stvari, ki sem jih že vedela, med drugim tudi to, da dobro presojam ljudi.

Se vam zdi, da ljudje na splošno ne cenimo direktnosti? Če pogledava na celoto odnosov s psihološkega vidika, se zdi, da večina hlasta za laskanjem, pa četudi je to lažno, ob enem pa si daje opravka z mašenjem ušes, ker kruta resnica preveč boli …

Ja, ljudje danes na splošno ne prenašajo direktnosti. Bi rekla, da za to, ker raje izberejo lažjo pot, ne znajo se pogovarjati, razčiščevati, reševati težav v katerih se znajdejo. Mislim, da je ravno zaradi tega toliko razpadlih zakonov, sporov, ki obvisijo v zraku. Seveda, resnica boli, ampak to je tisto, kar mora vsak pri sebi razjasniti.

Čeprav ste brez težav izražali svoje mnenje, pa vam sotekmovalci niso pripisali iskrenosti. Da ste igralka, pravijo. Se je to njihovo stališče oblikovalo zaradi vaše strategije oz. kako na to oceno karakterja gledate sami?

Ni mi mar, kaj si mislijo, ker jaz sem ostala človek in lahko vsakemu izmed njih pogledam v oči. Če pa mi zamerijo mojo moč in iskrenost, ker sem vsakemu povedala svoje mnenje na glas, vsakega prizadela, tako kot je on mene, potem pa naj tako mislijo. Jaz nimam slabe vesti niti za trenutek!

Kot edina ženska ste si priborili vstopnico za finale in s tem možnost, da osvojite 50 tisoč evrov. Ura, ko boste finalisti vstopili v areno, se urno približuje. Kakšni so občutki?

Že to, da sem kljub vsem polenom, ki so mi jih metali pod noge, prišla do konca in po vrhu še kot edina ženska, mislim, da veliko pove o meni, moji volji, moči, odločnosti, da sledim ciljem, trdnemu karakterju … Mislim, da sem tukaj zasluženo. Upam, da mi uspe še veliki finale in s tem si bom priborila še tisto zadnjo češnjo na torti. Tako bodo poplačani vsi slabi trenutki, ki sem jih doživela v šovu.