»Izhajam iz velike družine in sem si od nekdaj tudi sama želela veliko otrok. A nekaj so želje, drugo pa realnost. Po prvem porodu se nisem najbolje počutila in sem potrebovala kar nekaj časa, da sem si opomogla – predvsem psihično. Pomoč najbližjih, predvsem pa delo, s katerim sem dobila samo sebe spet nazaj, sta mi pomagala, da sem začela zares uživati v materinstvu. Stroka pravi, da žensko telo potrebuje približno dve leti, da si po porodu opomore, zato sva tudi midva nekoliko počakala z drugim otrokom,« pripoveduje igralka, ki je imela v drugi nosečnosti kar nekaj težav. Pogosto ji je bilo slabo, bila je utrujena. »Včasih je bilo tako hudo, da tudi kosila nisem mogla pojesti, ne da bi šla počivat. V primerjavi s prvo nosečnostjo, ko sem se počutila kot bog, ni bilo v drugo, predvsem prve tri mesece, v nobenem pogledu niti približno tako. Sem 'kontrol frik', usmerjena v učinkovito reševanje problemov – če se le da, vnaprej! Pri nosečnosti pa ni nobenega nadzora, in sprejeti to je bil zame ogromen izziv, priznam. Da sem si med nosečnostjo vsaj malo olajšala glavo, sem tudi tokrat naredila kromosomske teste, in šele ko sem dobila izvide, da je vse v redu, sem se nekoliko sprostila,« iskreno razlaga Maja Martina, ki je kljub bitju, ki raste pod njenim srcem, veliko delala. Nastopa v predstavah Dekliščina, Priznam in še muzikalu Cvetje v jeseni.