»Grozno mi je, da očitno postajamo družba, ki izgublja empatijo, ki bulji samo še v svoje ekrane, družba, ki ne zna ceniti svobode in tega, da imamo hrano, vodo, možnost izbire. Da nismo srečni, ampak samo še hočemo več in več in več in to moramo dobiti takoj zdaj, tudi, če to pomeni, da drugega potisnemo v drek. K temu se vsak dan po koščkih (žal) prepričam tudi sama,« je na svojem blogu zapisala Rebeka, ki se je v opisu problematike dotaknila parkiranja na prostorih za invalide in parkiranja pred vhodom v trgovino, vrstah pred blagajno, pa tudi o nevšečnostih, s katerimi se srečujejo znani obrazi.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja kar zgoraj brez

Slovenska balerina z družino uživa na morju.

K slednjemu jo je spodbudil pogovor z mamico znanega športnika, ki je potarnala, kako sinu otroci ne dajo miru na dopustu. »Logično. Kdo bi zameril otrokom. Ampak kako starši uspejo medtem ko vidijo, da je pri kosilu, nonšalantno priti do njega in mu rečejo – “Joj, vem da ješ (tikanje me vedno izjemno pogreje in tudi sama zelo redko doživim, da me kdo, ki pristopi do mene ali pa mi piše, vika. Ker smo pač krave skupaj pasli ali kaj?) vem, da te ne bi smel zdaj motit, ampak vseeno, a bi se lahko samo podpisal na majico?” POZOR! VEM, DA JEŠ, VEM, DA NE BI SMEL MOTITI,  ampak, ker sem egoist, ki gleda samo na svojo rit, kako bi prišel do podpisa, ti bom vseeno rekel in te vseeno med obedom zmotil. Zakaj pa ne? Zakaj bi vljudno počakal par metrov stran, da končaš s kosilom in potem s spoštovanjem pristopil?«

Pevka v svojem zapisu še pojasni, da so takšnih primerov estradniki vajeni, doživijo pa jih zlasti na gasilskih veselicah, ko si po celodnevnem igranju končno privoščijo čas za hiter obrok. »In še takrat pride starš, ki ve, da ne sme, ampak vseeno, a lahko … Ni problem fotografiranje in z veseljem se kam podpišem, ampak problem je ta, da ti, ki si na drugi strani, nimaš toliko empatije in vljudnosti v sebi, da bi vedel, da jaz zdaj jem,da počakaš par minut in potem pristopiš. To je problem. Ni problem to, da si rezerviraš prostor na ležalnikih, če jih uporabljaš, problem je ta, da si rezerviraš plac za cel dan, ti pa prideš šele popoldne. Problem je, da ne vidiš, da ni prav, se vriniti na blagajni, ko se nova blagajna odpre, pa se proti njej zaženeš kot hijena na plen« glasno razmišlja Rebeka, ki se s svetom, v katerega drvimo, ne namerava sprazniti: »Še vedno se bo trudila biti prijazna in vljudna do tistih, ki si to zaslužijo in totalno sarkastična do tistih, ki si tudi to zaslužijo…, še vedno bom otroke vzgajala v duhu empatije in več kot nas bo takšnih, več bo upanja, da ne bo šlo vse v franže!«