Eva Boto je nase opozorila v oddaji Misija Evrovizija, s katero so leta 2011 izbirali slovenskega predstavnika za Pesem Evrovizije. Čeprav so nekateri mislili, da bo takrat komaj petnajstletno dekle le muha enodnevnica, ni bilo tako. Glasba je od malega njena velika ljubezen. Kot desetletna deklica je nastopila na mednarodnem pevskem festivalu Super Chris v Avstriji in prvič zmagala. Nekajkrat je nastopila na festivalu za mlade FENS. Leta 2008 je zmagala, leta 2009 je bila tretja. Leta 2010 je bila razglašena za najbolj nadarjeno na glasbenem tekmovanju v Ljubljani, na - slednje leto pa tam tudi zmagala. Bila je tudi druga na Melodijah morja in sonca, nastopi - la je tudi na Poletni noči, prireditvi ob 50. obletnici Slovenske popevke. K sodelovanju jo je povabil Jan Plestenjak, s katerim sta skupaj zapela To leto bo moje. Nato je pogosto stala na glasbenih odrih, obenem pa se je resno posvetila šoli. Po končani gimnaziji na Ravnah se je vpisala na pedagoško fakulteto v Mariboru.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Nove korenine v Mariboru

»Preselila sem se v študentski dom, redno obiskovala predavanja in nastopala. Čeprav sem bila študentka, sem okusila bolj malo študentskega življenja, saj sem bila od nekdaj resna in sem bolj redko zahajala na študentske žure. Namesto tega sem se raje doma dobivala s so - šolkama Martino in Tamaro, s katerima sem še zdaj zelo povezana. Precej sta mi pomagali, da sem opravila vse študentske obveznosti,« pove Eva, ki je že štiri leta srečno zaljubljena v športnika Domna, ki trenira in tekmuje v triatlonu, najtežji športni disciplini, s katerim tudi živita vMariboru. »Prihajava iz različnih svetov, a se dobro razumeva. Šport prepuščam njemu, on me ne sili na treninge, jaz pa ga ne na oder. Tako drug drugemu pustiva, da sva, kar sva,« pove Eva, ki se je z Domnom ustalila vMariboru, vendar se redno vrača domov na Koroško. »Vezi z domačimi so najdragocenejše in kljub številnim obveznostim pazim, da jih vzdržujem in negujem. Priznam, da ne bi bila tako uspešna brez pomoči domačih,« pove pevka, ki verjetno še nekaj časa ne bo šla poučevat v šolo, temveč bo nadaljevala glasbeno kariero.