Duhovita, grenko-sladka uprizoritev se naslanja na zgodbo o tovarni Paloma – Sladkogorska, ki je proizvajala higienski papir za vso nekdanjo Jugoslavijo in ki je pravzaprav razlog, da se je okoli nje razvilo naselje. Mlada ekipa ustvarjalcev na čelu z Brino Klampfer, ki je poskrbela za režijo, idejo in koncept, ter dramaturginjo Kajo Blazinšek, se je lotila razmisleka o nostalgičnosti za socialističnim obdobjem, za spominom, vpisanim v generacije, ki so jih okusile, in tiste, ki jih niso – ali predstava o nekdanjih »boljših« časih temelji na resničnosti ali je vse skupaj le utvara? Intimne zgodbe krajanov, iz katerih izhaja, pa hkrati odpirajo vrsto širših družbenih tem: Kako so politični projekti izgradnje krajev vplivali na življenja ljudi? Kakšna je v takem kontekstu usoda malega človeka? Kako s tem shajati danes?

Brina se je odločila za zgodbo Palomine tovarne od konca 60. do 90. let prejšnjega stoletja. Paloma je v 60. letih, ko je pripadla delavcem, čeprav je bilo za njo že skoraj 100 let delovanja, postala prostor upanja, vere v prihodnost za mlado generacijo. Okoli nje je zraslo naselje, izdajala je interni časopis, pripomogla pa je tudi k družabnemu in kulturnemu življenju Sladkega Vrha. Prelom se je po Brininih besedah zgodil s prehodom na proizvajanje toaletnih rol, ko se je začela soočati s problemom marketinga in zahodnim trgom. Znotraj tovarne bi bilo tako po njenem mnenju mogoče problematizirati trk dveh ideologij - socializma in kapitalizma.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Igralka Marijana Brecelj (Najini mostovi) o odraščanju v Beogradu

Danes 77-letna igralka je svoje najstništvo s staršema igralko in politikom preživela v Beogradu. Kako se spominja tistega obdobja?

Uprizoritvena različica besedila je nastala v sodelovanju z igralci in lektorico Metko Damjan. Ker igralci: Dario Varga, Romana Šalehar, Stane Tomazin, Draga Potočnjak, Iztok Drabik Jug in Tamara Avguštin prihajajo iz različnih območij, so za jezik izbrali kombinacijo štajerskih narečij, saj bi - kot je na novinarski konferenci povedala lektorica - občinstvo sladkogorščino, ki so jo uporabljali v tistem obdobju, zaradi vpliva nemščine težje razumelo.

Predstava je zaključna produkcija magistrskega programa gledališka režija, ki ga je Brina Klampfer opravila na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo kot štipendistka sklada Jerneja Šugmana, ki ga je ustanovilo Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Koproducent je še KUD Krik.

Palomo si lahko junija ogledate še: v torek, 23., v sredo, 24., v petek, 26. 5. in v soboto 27..