Domen Kumer v mladosti ni imel veliko časa za neumnosti. Treniral je smučanje in bil nenehno vpet v šport. Treningi, tekme, priprave ... Prav s smučanjem je povezana najhujša izkušnja Domnove mame.

»To so bili trenutki, ki jih preprosto ne moreš pozabiti. Šli so na trening v Kaprun. Ko se je jutro šele dobro začelo, smo po radiu slišali novico, da je v zobati železnici, ki pelje na Kaprun, izbruhnil požar, ki je terjal veliko smrtnih žrtev. Trenerja nismo uspeli priklicati, saj je njegov telefon zvonil v prazno. Očetje so se zbrali v Pohorski kavarni in čakali na novice, ki pa jih ni in ni bilo. To se je vleklo čez ves dan. Ne morem povedati, kako težko je, ko čakaš na novice in si v negotovosti,« se Marjana še vedno s cmokom v grlu spominja tistega dne. Domen pa pojasni, da je trener mobilni telefon pozabil v kombiju.