Tadej je bil zelo radoživ otrok, pravi veseljak. Rad se je igral in bil že od nekdaj gibalno zelo sposoben. Rad se je družil in okoli njega je bilo vedno veliko otrok, ki pa jim je včasih, roko na srce, rad tudi nagajal. Prav tako tudi bratu Tilnu in sestrama Barbari in Viti. Tudi ušpičil je kar nekaj vragolij, saj se je ob tem neizmerno zabaval, prav tako pa je od nekdaj preizkušal, kje so meje, in jih skušal prestaviti,« se otroških let našega kolesarskega šampiona spominjata Marjeta in Mirko Pogačar. Ob tem jima spomin seže tudi na dogodek iz Tadejevega zgodnjega otroštva, ob katerem sta se najbolj zbala za njegovo življenje. »Ko smo bili na morju, je šel Tadej na blazino. V nekem trenutku ga je skupaj z blazino odneslo na odprto morje, okoli sto metrov stran od obale. Takrat še ni znal plavati in v tistem trenutku smo se najbolj zbali zanj. Na srečo se je vse dobro izteklo,« pripoveduje oče. Seveda pa to ne pomeni, da še danes, ko je odrasel, za sina kdaj pa kdaj nista v skrbeh.