Temnolaska je v gledališču dosegla številne uspehe. »Pred desetimi leti smo skupaj s fanti gradili stand up sceno v Sloveniji. To je bil čas velikih izzivov, vendar smo se ob tem tudi dobro zabavali. Pravijo, da ko enkrat stopiš na oder in začutiš aplavz, si zastrupljen za vedno. Podobno je tudi s kamero. Sem zabavljačka, četudi sem študirala medicino in je kazalo, da bom zdravnica. Prevladala je moja vesela plat. Ljudi rada spravljam v dobro voljo, vendar ne za vsako ceno. To želim početi z dobrimi vsebinami,« pravi Ana Maria Mitić.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

Ljubezenski vrtiljak

Medtem ko ji je dobro šlo poklicno, pa je bilo kar nekaj let, ki jih je preživela v zvezah, v katerih se ni počutila izpolnjene, ali samska. »Imela sem dober socialni krog, iskrive ljudi, s katerimi smo se dobro imeli. Z veseljem sem kupovala penino za prijatelje za svoj rojstni dan, odpirala vrata v svoj dom in vsako priložnost – tudi srbski pravoslavni božič, imam tudi te korenine – izkoristila za praznovanje. Radi smo se družili in to so bile srčike mojega življenja. Vendar je prijateljstvo nekaj, partnerstvo pa čisto druga stvar,« pravi Ana Maria, ki je dolgo živela šovbiznis. To pomeni, da se na odru razdajaš ljudem, ko ugasnejo luči, pa si pogosto sam. »Zato sem imela legitimno željo ob sebi imeti nekoga, s katerim bi lahko delila tako dobre kot slabe trenutke življenja. Nekoga, s katerim bi skupaj gledala filme, se smejala in jokala, pa da bi razumel moje negodovanje nad tem, ko moram na upravno enoto, ker mi je potekla osebna izkaznica. Ob nedeljah, ko nisem imela predstave, sem se želela stisniti k nekomu. Ustvarjalni ljudje, ki imamo radi svojo službo, smo težko dobra slika povprečnega partnerstva. Kajti jaz popoldan nimam časa, da s kosilom sprejmem moškega, ko pride iz službe, da perem perilo ob koncih tedna. Nisem povprečna partnerica, ki bi hodila v službo in imela proste vikende. Moj urnik je poseben, zato je težko stopiti v sožitje z nekom, ki ni v tem. To tudi pojasni, zakaj je skupaj toliko umetnikov, saj laže razumejo in sprejmejo tak življenjski slog,« je realna.

Usodni petek

Nekaj »običajnim« moškim se je njen svet zdel zelo zanimiv. Fino jim je bilo družiti se z njo in obenem še v živo spoznavati ljudi, ki so sicer na televiziji in v gledališču. »Lahko je biti z nekom, ko ti gre fino. Ko pa pridejo slabi trenutki, pa je težko živeti šovbiznis. In ravno takrat potrebuješ največ partnerjeve podpore. Vedno sem se trudila, si odtrgala čas, da sem razveselila človeka, ki mi je bil pri srcu. Hudo mi je bilo, ko se mi to ni vračalo. Še sreča, da imam prijatelje, ki so mi stali ob strani, ko sem si zdravila srčne rane. Takrat ni boljšega od tega, da se hoče nekdo napiti s teboj, da bi ti pomagal in te potolažil, ali pa ti skuha juhico, ki ti pogreje ranjeno srce. Nikoli pa nisem po ljubezenskem razočaranju tri mesece ležala na kavču in jokala,« pove. In potem je šla nekega oktobrskega petka pred petimi leti z gostovanja pri Mihi Šaleharju na Valu 202 zgodaj domov. Mimogrede je v svojem najljubšem lokalu pozdravila prijatelja. Začuden je bil, da se v petek, ko gredo ljudje običajno žurat, ona odpravlja domov. Blizu je stala skupina fantov, ki je prišla na pivo po rekreaciji. Hotela se je že odpraviti, pa jo je eden začel zadrževati. Drugi je videl, da je njegov prijatelj nekoliko vsiljiv, in jo je želel zaščititi. Malo sta se začela pogovarjati, Ani Marii se je zdel zanimiv tip. Prosil jo je za naslov elektronske pošte. »Če bi me prosil za telefonsko, mu je ne bi dala. Bil je malo sramežljiv, prav nič vsiljiv in zelo prijazen. Bil je pač ob pravem času na pravem mestu. Kmalu mi je pisal, me povabil na sprehod, kavo, hitro sva šla še na kosilo in večerjo. Moj Luka je iz drugega sveta. Inženir strojništva z diplomo MBA dela v digitalizaciji strojnih procesov, kar je res čisto drugo od tega, kar počnem jaz. Kljub prejšnjim razočaranjem sem se, tako kot vedno, na bombico vrgla v čustveni bazen. Naključje je hotelo, da sva bila oba samska in sva se morala seliti. Rekla sem si, zakaj pa ne. Kaj hujšega se mi lahko zgodi od tega, da v enem mesecu razbijeva krožnike in greva narazen. A imava tudi po petih letih še vedno ista vrata, zdaj pa še otroka in psa,« se smeji Ana Maria in priznava, da ima tako samsko življenje kot tisto v paru svoje prednosti in slabosti. Ko si svoboden, lahko kadar koli izklopiš telefon, v partnerstvu je to nemogoče. Ravno tako je treba upoštevati dobre in slabe dneve obeh. »Veliko je prilagajanja,« ugotavlja. Vendar ji ob Luki ni težko.