"Veliko mladih in nadarjenih ljudi je včasih prisiljenih sprejeti moralno precej bolj sporne odločitve. V svoji naivni zasanjanosti sem morda verjela, da me bodo ljudje slišali in razumeli. Nikakor pa nisem pričakovala javnega linčanja zgolj zato, ker sem se na lastnem kanalu obrnila po pomoč na svoje sledilce. Smešno, kako so bili nekateri šokirani, da nekdo nima denarja, čeprav je bil pred leti na televiziji. V življenju pač ni vse tako lahko, kot je videti, in ni me sram priznati, da sem se celo leto borila, da sem lahko ostala v L. A., ki je grozljivo drag. In nisem zbirala sredstva za vrnitev domov, temveč za to, da bi lahko preživela, če bi ostala tam. Nikogar nisem želela užaliti, še manj pa dati občutek, kot da mi je vse samoumevno ali zanemarljivo. Zelo hvaležna sem bila vsakemu posamezniku, ki mi je namenil kakršnokoli podporo. S toplo besedo ali prostovoljnim prispevkom. Tu bi morda samo še enkrat poudarila, da nisem ničesar zahtevala ali pričakovala. Bedno je, da sem zaradi svoje iskrenosti na trenutke dobila občutek krivde. Včasih moramo iti čez težke preizkušnje, da lahko potem cenimo nekatere stvari. Raje izstopim iz cone udobja in sledim sanjam, kot pa da živim v vati. Nisem ziheraš," je povedala za revijo Avenija.