Mojca Manfreda in Tadej Golob o nesreči v gorah in o sreči doma foto: Mateja J. Potočnik
Objavljamo izsek iz intervjuja, ki so ga pripravili pri reviji Zarja Jana.
»Skušam poslušati pametnejše ljudi od sebe, zdravnike, bil sem res malo nervozen zaradi noge, a nekako ne gre. Pravijo, da še ni panike. Zaradi umetne kome se je metabolizem malo upočasnil in zato je tudi zdravljenje počasnejše. Pa morda nimam toliko energije kot prej,« malo potoži, »prej sem jo črpal iz športa, zdaj pa je imam ravno toliko, da lahko ležim pred televizorjem. In pa toliko, da hodim v Sočo, med tednom vsak dan po dve uri. Pa popoldne greva z Mojco na sprehod.« Smeje ga »potolažim«, da konec koncev ni več tako mlad. Mojca mi zaupa, da je v komi »praznoval« 53. rojstni dan. »Tudi ti si imela rojstni dan,« jo spomni Tadej. »To je bilo pa takrat, ko se je že začel zbujati iz kome, bil je še ves zmeden, vprašala sem ga, koliko sem stara, in mi je rekel, da 102 leti,« pripoveduje Mojca. Tadej se glasno smeje ob njenem pripovedovanju. Kajti Mojca je praznovala okroglih 50. »Potem sem ga vprašala, koliko je star on. Pa je rekel: 22! In ne vem, ali je mislil resno ali ne. Telefonske številke in poštevanko pa je znal od prvega dne, ko se je zbudil.«
Tadej je hotel čim prej domov
Iz bolnišnice se mu je zelo mudilo domov, čeprav ga zdravniki še niso želeli izpustiti. »Motilo me je, ker nisem smel na stranišče. Vse moje bivanje se je potem skrčilo samo na to, ali bom lahko šel na stranišče ali ne. Sam nisem smel, potreboval sem pomoč fizioterapevta, a ta je bil tam le dopoldne. Medicinska sestra me ni smela peljati. Hm, kako bom šel potem na stranišče? Želel sem domov. Iz račk je pljuskalo nazaj, kahle me je bilo groza.« (smeh) Zdaj se Tadej lahko smeje temu, prej se mu ni zdelo smešno.
Napačno vnesen email naslov
Ta email naslov je že uporabljen!
Registracija je bila uspešna!
© 2024, SALOMON d.o.o.
Vse pravice pridržane.
