Zasedba Lagard je v minulem letu pritegnila veliko pozornosti z ganljivo pesmijo in videospotom o zadnji generaciji rudarjev, ki so še delali v Zagorskem rudniku. Skladba, ki nosi naslov Naša knapovska kri, je nastala v sodelovanju s tekstopiscem Urošem Ržišnikom, glasbo pa je prispeval basist zasedbe Luka Groboljšek, s katerim smo imeli sproščen klepet ob kavi.

Vabljeni med vrstice, tekom katerih vam bo navdihujoči glasbenik približal svet, v katerem se rojevajo že pozabljene melodije. Kdo ve, morda pa vas premami, da se tudi sami potopite pod plitvino današnjih prehitro nastajajočih ritmov …

Luka, greva od začetka, kdo ste Lagard?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Zgodil se je preobrat, snema se 4. sezona Botrov

Tudi mi smo mislili, da gre za govorice, trač, morda šalo, a se je izkazalo, da ni tako. Sedaj vam lahko iz prve roke povemo, da v Zaglavah znova brnijo kamere.

Lagard ima le tri ''stalne'' člane, ker je bilo vse skupaj zamišljeno v smislu povezovanja in sodelovanja z različnimi glasbeniki. Poleg mene sta v zasedbi še bobnar Peter Jeretina in kitarist Tilen Gavranovič.

In kaj pravzaprav pomeni Lagard? Gre za mimobežno poimenovanje ali skrivajo črke v sebi globlji pomen?

Bilo je kar nekaj imen, ki so mi bila blizu, vendar nobeno ni zvenelo tako kot sem želel. Prav tako ni predstavljalo ničesar, kar sem skušal narediti s skupino, zato sem premlel vseh 900 strani angleško-slovenskega slovarja, če bi slučajno v kakšni besedi našel navdih za ime skupine. Pri besedi ''guard'' se mi je prvič zares ustavilo, vendar mi je bila bližje francoska izpeljanka ''La garde''. Ko sem že obupal nad vsem skupaj sem si rekel: Če si lahko slovnico danes vsak razlaga po svoje, potem si lahko tudi jaz dovolim in sestavim besedo, ki bo meni zvenela prav. Poleg tega imamo pri nas kar nekaj skupin in posameznikov, ki si prizadevajo ohraniti kvalitetno glasbo. Skupaj z nami si vse skupaj predstavljam kot zadnjo obrambno linijo oziroma stražo, preden nas preplavi ''fast food music''. Tako je nastalo ime Lagard.

Vaše poslanstvo je torej straža, varovanje kvalitetne glasbe. Povejte mi, v kateri zvrsti ste zasidrali svojo obrambno linijo?

Vem, da to ni glasba za možice. Mogoče jo zato ljubim toliko bolj. Ko sem s svojo glasbo prišel na založbo, so mi rekli da je to t.i. " library" glasba, torej glasba, ki ni za širšo množico poslušalcev ampak le za predvajanje doma, zvečer v dnevni sobi. Šele kasneje sem dojel, da je dejansko to tisto, kar želim s svojo glasbo doseči. Ali si lahko želiš kaj več od glasbe, ki jo ustvarjaš, kot to, da v trenutkih, ko se poslušalec odmakne od hrupa vsakdana in si natoči kozarec dobrega vina ali domačega čaja, da te takrat skozi tvojo glasbo povabi v svoj dom in ti dovoli, da ga v trenutkih, ki jih ima končno samo zase, zazibaš v rahel trans in mu znova prebudiš čustva, ki jih je zaradi tempa vsakdana potlačil že zjutraj, ko je odprl oči? Mislim da ne.

To ste zelo lepo opisali. Jasno je, da nizate povsem drugačne korake, ne meneč se smer v katero hiti množica. Kako to, da ste se odločili za tako obširen projekt?

Pri Lagardu ni bilo nikoli v smislu ''pojdimo nekaj posnet'', da bi lahko potem to poslušali. Že od začetka se vse vrti okrog kvalitete. Vrhunski ameriški producent David Foster je nekoč dejal, da ko ustvarjaš in gradiš neko idejo, imej v podzavesti to, da imaš na bančnem računu milijon dolarjev tudi če si brez prebite pare. Tako delujem tudi sam, že od nekdaj. Lahko bi delali še boljše, pa že tako za snemanje ene ali dveh skladb porabimo več denarja, kot večina Slovencev za obiske koncertov in nakupe plošč v celem življenju, oziroma povprečen band za celo ploščo.

V vašem svetu glasbe je kvaliteta na prvem mestu, kar pozoren poslušalec nemudoma začuti in vam s hvaležnostjo prisluhne. Če pa se ozreva izven okvirjev vašega ustvarjanja, kaj porečete, bi bila lahko glasba v Sloveniji kvalitetnejša?

Vsako leto imamo varnejša in hitrejša vozila, pa se čas potovanja vsako leto podaljšuje zaradi tistih, ki vozijo prepočasi, nas zadržujejo in nam vsakodnevno onemogočajo izkoristiti možnosti, ki jih imamo. Enako je v glasbi: Vedno več je tistih, ki nam onemogočajo napredek, pa čeprav smo iz tehnološkega vidika daleč spredaj. Kvaliteta glasbe bi bila lahko strašno dobra, če bi glasbeniki izkoriščali možnosti, ki jih imajo in poslušalci cenili kar dobijo. Veste, če narediš nekaj res kvalitetnega, bodo ljudje opazili. Tudi tisti s slušalkami za 50 centov. Ne bodo vedeli, kaj je tisto, kar je drugače in kaj je všečno, ampak bodo podzavestno dojeli, da je dobro.

Luka, pa zaključiva klepet prav z željo, da ustvarjanje odlične glasbe ne bi izzvenelo v poplavi instant izdelkov. Še prej pa nam pojasnite, iskreno in po domače, kaj je za vas kvalitetna glasba?

Dobro glasbo sestavlja dobra skladba in dober zvok, katerega sestavni del je zame tudi orkestracija. Če ti pri skladbi ne uspe 100 – odstotno, lahko nekaj pridobiš z zvokom, če pa pri obeh temeljih pogrneš, pa nimaš kaj ponuditi poslušalcu, razen podlage, ob kateri kuhajo in perejo avto. Dejstvo pa je, da iz vsakega črva ne nastane metulj.