Blaž je bil v mesecih, ko z Modrijani niso nastopali, zaposlen z oddajo Slovenski pozdrav, ob tem pa je imel dovolj časa tudi za svojo družino. »Vsaka slaba stvar nosi s seboj tudi nekaj dobrega,« ugotavlja in prizna, da mu je prisilni premor prišel še kako prav, da je imel več časa za družino.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

»Zame je bilo to še posebno pomembno, saj sem lani prvič postal očka. To je res neprecenljiv občutek in ponosen sem, da tudi sam sodelujem pri skrbi za sina. Znam ga previti, preobleči, skopati, potolažiti, le dojiti ga ne morem. Čeprav sem si med epidemijo privoščil tudi malo več spanja, pa kljub temu nisem vseh noči prespal. Če imaš v hiši dojenčka, sta prisotna tudi jok in nočno zbujanje. Vsakokrat ko se je zbudil dojenček, sem se zbudil tudi jaz. Čeprav nekateri moški pravijo, da tako močno spijo, da otroka ponoči ne slišijo, pri meni ni tako. Jaz imam zelo izostren čut za sluh in morda je to prav zato, ker sem glasbenik. Na trenutke se mi celo zdi, da ga slišim, ko diha. Strah me je bilo očetovske vloge in tako kot vsi drugi očetje se tudi jaz učim biti oče. Pojavljali so se dvomi, ali bom sploh znal biti oče in se pravilno odzvati. Na srečo so nam bili v prvih mesecih v pomoč starši in babica. Korak za korakom, tako to gre. In večji kot bo otrok, večje bodo obveznosti in odgovornosti. Všeč mi je, da smo Modrijani velika družina in nam družinsko življenje veliko pomeni. Družimo se, skupaj praznujemo rojstne dneve, včasih so z nami na vajah tudi otroci.«