Še posebno blizu mu je likovna umetnost. Njegova dela so res osupljiva. Zatorej ni čudno, da se je spoprijel s sprejemnimi izpiti na likovni akademiji, ki jih je po pričakovanjih tudi uspešno opravil. Potem pa je sledil šok. »Mislili smo, da bo v prihodnje preživljal brezskrbna študentska leta, a se je odločil drugače in se zaposlil. Pojasnil nam je, da je dokazal, da je sposoben narediti sprejemne izpite za akademijo, a da se mu je ponudila priložnost za dobro službo. Priznati moram, da smo bili šokirani, vsak starš si namreč želi, da bi njegov otrok študiral. Kljub temu smo se sprijaznili in upoštevali njegovo odločitev. Sicer je rekel, da se bo na akademijo vpisal pozneje, vendar pa bo življenje pokazalo, ali se bo ta priložnost ponudila ali se bo zasukalo drugače. Ker je bil priden in vzoren dijak, mu delovnih navad ne manjka, in prepričana sem, da se prav zaradi tega povsod dobro znajde.«